DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 3-4/1951 str. 65 <-- 65 --> PDF |
Prenosne krožne gravitacijske žižnice Manjše krožne žičnice so prišle k nam1) iz Tolminskega. Grajene su na isti način kot običajne krožne žičnice, le iv manjšem obsegu in bollj prmiitivno. Postaje so mnogo manjše ter navadno nimajo mont´ranih tračnic za prevoz. vozičkov iz ene nosilne vrvi na drugo, temveč se morajo prazni vozički prenesti. Postavljamo jih tam, kjer ni potrebna bolj stabilna in bolj solidna žičnica, torej pri lesni.h masah od 2 000 do 15 000 kubičnih metrov. Njihova gradnja traja od dveh tednov do enega meseca, kar je odvjsno od konfiguracije terena in dolžine trase. Ne borno se podrobne je spuščali v opisovanje tolminskih krožnih žičnic, jker so deloma že opisane2) in ker je nj´hovo deloivanje v histvu isto kakor pri žičnieah, ki jih nameravamo opisati. Razlikujejo- se le v postajati. Tolminske žičnice imaju fiksne1 postaje, ki so fundirane od 1 do 1,5 m globoko, postaje pri prenosni krožni žičnici pa v i s i1 j o na nosilnih vrveh ter jih lahko po potrebi premikamo po liniji ž´čnice. Zato jih borno imenovali premične postaje. — Taka prenosna žičnica je bla pred kratkim montirana"v neposredni blizini Gozd Martulika. Sicer je to nihalna žičnica, da se pa z malenkostnom) dodatki preurediti v krožno žičnico. Premične postaje Kot smo že povdarild leži osnovna posebnost prenosnih krožnih žičnic v postajah. Nakladalna postaja v ožjem smislu je sestavljena iz štirih podolžnih gred, šestih poprečnih, zavomega in pomoznegä kolesa, vodiilnih kolesc ter iz zavore. Podolžne grede Ama jo žlebove, tako da po dve gredi oklepata eno nosilno vrv. To so prav za prav nosilci konstrukcije. Dve poprečni gredi nosita pomožno kolo, dve zavorno ali glavno kolo, dve pa zavoro. Poprečne grede mo.rajo biti dimenzionirane z ozirom na obtežitev in padec žičnice, deibelina podolžnih gred je pa odvisna od dimenziji zavomega kolesa, ki ga imamo na Tazpolago. Konstrukcija je podobna lestvi, viseči na nosilnih vrveh. Težina postaje iznaša cea 600 kg. Na vsako nosilmo vrv odpade 300 kg. Če so po dolžne grede dolige 3 m, je rfosilna vrv obtežena z l´OO kg po tekočem nietru. To je v primeri z vozički, Ikii v eni točki pritisikajo z silo 500 kg, prava malenkost. Pri tem računu smo upoštevali le lastno. težo postaje, nismo pa vzeli v račun´sinu sove (komponente teže vagončkov in vlačiikie vrvi. Ta sila skuša pomakniti postajo naprej in zato ji moramo zoperstaviti siilo, ki de&uje v obratni simeri. To dosežemo deloima z trenjem, ki nastane med podolžnimi gredami in mosil.no Vrvjo, deloima pa s tem, da privežemo postajo k sidru. Premer te vrvi je isti kot pri. vlačilni vrvi. Po možnosti naj bodo zasidran.e za isto sidro kot so nosilke, ali pa vsiaj v smeri nosilnih vrvi, ker v tem slučaju ne nastopajo nczaželjene napetosti v nosilnih vrveh. Vsled tega, ker postaja visi, lahko pride do nihanja ali nagifoanja na stran, kar ovira pravilno zaviranje. Temu pojavu se lahko ozognemo s tem, da podstavimo pod postajo tako visoke podpore, da jo potisriejo. malo navzgor. Na ta način smo dosegli, da nosilne vrvi pritiskajo na postajo, in s tem onemogočijo vsako niihanje. Vodilna kolesca, ki so tuđi pritrjena na postaji, omogočajo pravilno vklapanje in izklapanje vlačilne vrvi v prknože vozičkov. Uiporabljamo navadne iralijanske primože, ki dehijejo s poimočjo lastne teže vozičkov. Da se izognemo prenašanju praznih vo zičkov iz ene nosilne vrvi na drugo, lahko montiramo tračnice v loku med obe nosilne vrvi. V tem prime.ru pa morajo biti »čevlji« na podporah obrnjeni navznoter in ne navzven, kot je to običajno in kakor je skicirano na si. 3, 4 i 5. Postajo lahko izdelamo v vsalki tesarski aili mizairski delavnici. K zgornji postaji spada še nakladalni oder s »bankinami«. Bankine sta dva otesana hloda z poprečnima oporami. Vozi ček nakladamo na bankinah in ko izbijemo poprečne opore breme obvisi na nosilnd vrvi. Spodnja postaja ima samo povratno kolo in vodilna kolesca, zato je njena konstrukcija krajša in enostavnejša. Zaradi Jažjega nakladanja na kamione, ali druga transportna sredstva, moramo pri spodnji postaji zgraditi razkaladmi oder. ´) Mišljena je Gorenjska — severo zapadni del Slovenije. *) Ing, Klanjšček Viktor: »Trojne žičnice na Tolminskem«, Gozdarski vesture t. 9. leto L947. 171 |