DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 3-4/1951 str. 65     <-- 65 -->        PDF

Prenosne krožne gravitacijske žižnice


Manjše krožne žičnice so prišle k nam1) iz Tolminskega. Grajene su na isti način
kot običajne krožne žičnice, le iv manjšem obsegu in bollj prmiitivno. Postaje so mnogo
manjše ter navadno nimajo mont´ranih tračnic za prevoz. vozičkov iz ene nosilne vrvi
na drugo, temveč se morajo prazni vozički prenesti. Postavljamo jih tam, kjer ni potrebna
bolj stabilna in bolj solidna žičnica, torej pri lesni.h masah od 2 000 do 15 000
kubičnih metrov. Njihova gradnja traja od dveh tednov do enega meseca, kar je odvjsno
od konfiguracije terena in dolžine trase.


Ne borno se podrobne je spuščali v opisovanje tolminskih krožnih žičnic, jker so
deloma že opisane2) in ker je nj´hovo deloivanje v histvu isto kakor pri žičnieah, ki jih
nameravamo opisati. Razlikujejo- se le v postajati. Tolminske žičnice imaju fiksne1 postaje,
ki so fundirane od 1 do 1,5 m globoko, postaje pri prenosni krožni žičnici pa
v i s i1 j o na nosilnih vrveh ter jih lahko po potrebi premikamo po liniji ž´čnice. Zato
jih borno imenovali premične postaje. — Taka prenosna žičnica je bla pred kratkim
montirana"v neposredni blizini Gozd Martulika. Sicer je to nihalna žičnica, da se pa
z malenkostnom) dodatki preurediti v krožno žičnico.


Premične postaje


Kot smo že povdarild leži osnovna posebnost prenosnih krožnih žičnic v postajah.
Nakladalna postaja v ožjem smislu je sestavljena iz štirih podolžnih gred, šestih poprečnih,
zavomega in pomoznegä kolesa, vodiilnih kolesc ter iz zavore.


Podolžne grede Ama jo žlebove, tako da po dve gredi oklepata eno nosilno vrv. To
so prav za prav nosilci konstrukcije. Dve poprečni gredi nosita pomožno kolo, dve
zavorno ali glavno kolo, dve pa zavoro.


Poprečne grede mo.rajo biti dimenzionirane z ozirom na obtežitev in padec
žičnice, deibelina podolžnih gred je pa odvisna od dimenziji zavomega kolesa, ki ga
imamo na Tazpolago.


Konstrukcija je podobna lestvi, viseči na nosilnih vrveh.


Težina postaje iznaša cea 600 kg. Na vsako nosilmo vrv odpade 300 kg. Če so po


dolžne grede dolige 3 m, je rfosilna vrv obtežena z l´OO kg po tekočem nietru. To je


v primeri z vozički, Ikii v eni točki pritisikajo z silo 500 kg, prava malenkost.


Pri tem računu smo upoštevali le lastno. težo postaje, nismo pa vzeli v račun´sinu


sove (komponente teže vagončkov in vlačiikie vrvi. Ta sila skuša pomakniti postajo


naprej in zato ji moramo zoperstaviti siilo, ki de&uje v obratni simeri. To dosežemo


deloima z trenjem, ki nastane med podolžnimi gredami in mosil.no Vrvjo, deloima pa


s tem, da privežemo postajo k sidru. Premer te vrvi je isti kot pri. vlačilni vrvi. Po


možnosti naj bodo zasidran.e za isto sidro kot so nosilke, ali pa vsiaj v smeri nosilnih


vrvi, ker v tem slučaju ne nastopajo nczaželjene napetosti v nosilnih vrveh.


Vsled tega, ker postaja visi, lahko pride do nihanja ali nagifoanja na stran, kar


ovira pravilno zaviranje. Temu pojavu se lahko ozognemo s tem, da podstavimo pod


postajo tako visoke podpore, da jo potisriejo. malo navzgor. Na ta način smo dosegli,


da nosilne vrvi pritiskajo na postajo, in s tem onemogočijo vsako niihanje.


Vodilna kolesca, ki so tuđi pritrjena na postaji, omogočajo pravilno vklapanje in


izklapanje vlačilne vrvi v prknože vozičkov. Uiporabljamo navadne iralijanske primože,


ki dehijejo s poimočjo lastne teže vozičkov. Da se izognemo prenašanju praznih vo


zičkov iz ene nosilne vrvi na drugo, lahko montiramo tračnice v loku med obe nosilne


vrvi. V tem prime.ru pa morajo biti »čevlji« na podporah obrnjeni navznoter in ne


navzven, kot je to običajno in kakor je skicirano na si. 3, 4 i 5.


Postajo lahko izdelamo v vsalki tesarski aili mizairski delavnici.
K zgornji postaji spada še nakladalni oder s »bankinami«. Bankine sta dva otesana
hloda z poprečnima oporami. Vozi ček nakladamo na bankinah in ko izbijemo
poprečne opore breme obvisi na nosilnd vrvi.


Spodnja postaja ima samo povratno kolo in vodilna kolesca, zato je njena konstrukcija
krajša in enostavnejša. Zaradi Jažjega nakladanja na kamione, ali druga
transportna sredstva, moramo pri spodnji postaji zgraditi razkaladmi oder.


´) Mišljena je Gorenjska — severo zapadni del Slovenije.
*) Ing, Klanjšček Viktor: »Trojne žičnice na Tolminskem«, Gozdarski vesture


t. 9. leto L947.
171