DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 85 <-- 85 --> PDF |
skromnosti, pogoste in bogate semenitve, lahkega pomlajevanja, velike sposobnosti generativnega in vegetativnega razmnoževanja, odpomosti zoper škodljive vplive žive in mrtve narave, velike vitalne sile, močnega koreninskega sistema, intenzivne asimilacijske dejavnosti, ekološke prilagodljivosti, genetične neustaljenosti (spremenljivosti) ltd. Res je, da gornjih pogojev ne smemo jemiati preveč absolutno in togo (statično), marveč dinamično v okviru genetične plastičnosti in prilagodljivosti rastlinskih organizmov na rastiščne in biotične pogoje okolja- V naravi namreč ni dveh absolutno enakih rastišč; vsako rastišče ima neko ožjo ali širšo ekološko amplitudo, ki dovoljuje lokalno diferenciacijo istega vegetacijskega tipa in torej tuđi neko variabilnost (spremenljivost) v sestavi in strukturi vegetacije. Kakoir drugod, prihaja tuđi tukaj do izraza zakon krajevnega, ki zavrača vsako togo kombiniranje in šabloniziranje. Z okvirom prirodno dane ekološke amplitude določenega rastišča se mora v glavnem ujemati tuđi ekologija tuje drevesne vrste, da se more v njej uspešno uveljaviti i<Št da ne kvari prirodne fitocenoze in ne ruši njenega ekološkega ravnotežja. PraA´ilno presoditi ekološko, biološko in sociološko naravo drevesne vrste in oceniti njeno sposobnost za uvajanje v takšno ali drugačno fitocenozo oziroma (pri pogozdovanju) v takšen ali drugačen zemljišoni tip ni lahka zadeva. Mnogo težav nam delajo v tem pogledu tište drevesne vrste, ki imajo veliko ekološko amplitudo (evriekološki tipi ali makroekološke rase) in ki morejo zaradi tega dobro uspevati v več vegetacijskih tipih. Po drugi strani pa so prav te ekološko plastične vrste manj kočljive za poskuse uvajanja, če´-seveda njihovega ekološkeka okvira ne prekoračimo preveč. Glede tega nam more dati zanesljive podatke le spretno in kompleksno* zastavljen poskus. Zanitaivo je, da nam v tem pogledu pogosto mnogo koristijo čisto slučajne, biološko-ekološko nepremišljene kombinacije drevesnih vrst .v parkih, drevoredih, vrtovih, arboretumih in drugih nasadih določenega urbanističnega, estetičnega ali znanstvenega namena, dalje drzni poskusi pogozdovanjia z izbiro vrst na slepo srečo. Prav paradoksno je, da nam takšni slučajni, neiskani poskusis neredkokdaj več koristijo v pogledu presojanja drevesnih vrst kakor skrbno premišljeni poskusi v okviru dobro izbranega prirodnega okolja. * Ob sklepu našega razmišljanja o problemih in pogojih gojenja gozdnih eksot z biološko-sociološkega vidika poudarjamo znova, da dandanes ni več mogoče prezirati ali podcenjevati velikega in odločilnega pomena novih odkritij, ki sta jih prinesli za gozdarsitvo biologija (zlasti genetika) in fitosociologija, ter novih, mnogo obetajočih smernic, ki iz vir a jo iz novejših znanstvenih dognanj. Predvideti smemo velike, globoko segajoče spremembe v bioloških oisnovah in tehničnih metodah gojenja gozdov, ki bodo do neke mere revolucionarne. Potreba po ožjerrj sodelovanju mied znanostjo in prakso1 je vedno večja in iz dneva v dan nujnejša. Praksa bo prejemala iz tega sodelovanja solidne znanstvene osnove za uspešno gospodarjenje z gozdovi, znanost pa .bo črpala iz tega sod-elovanja koristne pobude za svoje usmerjanje ter se bo vedno tesneje povezovala z življenjem. S3 |