DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 84 <-- 84 --> PDF |
V provenience in iskati provenience z originalnih (primarnih) rastišč. Če to ni možno, se smejo uporabljati neoriginalne provenience samo v primeru, če je njihova dedna valenca dobro znana in preizkušena ter njihova originalna vrednost kolikor toliko zajamčena, oziroma v prim eru modifikacij ali kombinacij dokazana primerna dedna kakovost potomstva. Na podlagi obravnavane problematike borno tuje drevesne vrste uvajali v tehle primerih: 1. Kadar po svojih ekoloških lastnostih bolj ustrezajo rastiščnim pogojeim kakor domaće drevesne vrste in je zato uspeh pogozdovanja hitrejši in boljši. 2. Ako jih uporabljamo kot prehodne A«rste (začasno kulturo) za izbcljšanje tal in za spremembo ekološkega okolja (to je za ustvaritev gozdnega okolja), da se tako omogoči poznejše uvajanje domaćih drevesnih vrst (za stalno kulturo). 3. Ako dajo proizvode, ki jih domaće vrste sploh ne dajejo ali pa jih dajejo v slabši kakovosti in v manjši količini. 4. Ako je njihovo seme lahko dosegljivo in ne predrago, ako se sa- dike lahko vzgajajo v drevesnicah. Toda te individualne lastnosti tujih drevesnih vrst ki pomenijo večjo ali man,jšo prednost pred domačimi drevesnimi vrstami, jih še ne upravičujejo v p´olni meri do uvajanja v gozdne sestoje ozir, do uporabe pri pogozdo´vanju pred domačimi vrstami, marveč je treba presojati njihovo vrednost kompleksno. Ne zadoščajo namreč zgolj njihove posamezne »notranje« (fiziološke, biološke, morfološke, anatomske, tehnične in druge) lastnossti, marveč se morajo upoštevati tuđi njihove »zunanje« spoisobnosti, to se pravi njihov odnos do življenjskega okolja, kamor jih postavimo. Ni namreč vseeno, ali delujejo na svoje okolje pozitivno ali negativno, ohranjevalno ali razdiralno. Poleg individualnih so torej prav tako važne tuđi socialne lastnosti drevesnih vrst, ki jih spoznavamo s fitosociološkimi metodami preučevanja vegetacije. Glede teh zunanjih sposobnosti, ki predvsem odločujejo o sociološki naravi kakega drevesa, bi mogli zahteve takole razčleniti: 1. Prvi pogoj za zanesljiv izbor tuje drevesne vrste je dobro pozinanje floristične sestave in strukture prirodne rastlinske združbe (izvime), iz .katere tuje drevo izvira, enako pa tuđi združbe, v katero jo hoćemo presaditi (namenilne), 2. Poznati moramo ekologijo izvirne in namenilne rastlinske združbe, to je njene glavne zahteve glede talne podlage in podnebnih razmer. Če nam ti podatki nišo dosegljivi za izvirno rastlinsko združbo, je treba poznati vsaj glavne individualne ekološke lastnosti tujega drevesa; če pa jih ne poznamo, jih moramo preiizkusiti. Do neke mere nam morejo koristiti v tem pogledu izkušnje z bližnjih ali sosednih rastišč, |«jer ekspta že uspeva, ve^idar je priporočljiva previdnost. 3. Važno je, da poznamo biološke1 lastnosti tujega drevesa, zlasti njegovo konkurenčno sposobnost. Če je drevo zelo ekspanzivno in ekskluzivno, ogroža ostale člane svoje združbe in jih nasilno izpodriva. Konkurenčna sila je izraz raznih bioloških lastnosti, kakor hitre rasti, ekološke 82 |