DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 82 <-- 82 --> PDF |
krošnje, spolna zrelost (začetek fruktifikacije), občasnost (periodičnost), zaporednost (frekvenca) in obilnost (kapaciteta) semenskega obroda, kakovost semena (zlasti njegove genetične lastnosti), trajanje vegetacijske periode, odpornost zoper biotične in abictične vplive okolja, zdravstveno stanje, naravno pomlajevanje, ekološke zahteve drevesa, prilagodilna sposobnost, konkurenčni odnosi do drevesnih vrst istega gozdnega tipa, sociološka narava, to je vpliv, na prirodno rastlinsko združbo (fitocenozo), vpliv na kemizem in strukturo tal, gozdnogojitvene lastnosti, tehnološka vrednost, gospodarska uporabnost lesa in drugih proizvodov in še kaj. Nekateri teh podatkov se dopolnjujejo in podpirajo, tako da moremo iz ene lastnosti sklepati na eno ali več drugih, kar opazovanje olajšuje. Vsekakor je potreben za takšna opazovanja daljši čas (nekaj desetletij), ražen če imamo opravka s starejšimi nasadi eksot, kjer moremo iz sedanjega stanja z večjo ali manjšo gotovostjo sklepati tuđi za nazaj in tako opazovalno dobo znatno skrajšati. Biološka znanost se je v zadnjih desetletjih močno razvila ter zelo obogatela zlasti z dognanji genetike in fitosociologije. To dejstvo zahteva po eni strani znatno razširitev opazovalmega oziroma eksperimentalnega okvira, po drugi strani pa nam pcglobljena kompleksna raziskovanja omogočajo lažjo in zanesljivejšo presojo introdukcijske sposobnosti gozdnih eksot. Se en vidik moramo imeti pred očmi, to je biološko-sociološko nadvrednost domaćih drevesnih vrst nad većino eksot. Domaće drevesne vrste v većini primeroV prej ali slej pokažejo biološko premoč nad tujimi, čeprav imajo te morda hitrejšo rast ali kakšno drugo prednost. Tuđi ni dovolj, da določena tuja drevesna vrsta v naših gozdih dobro uspeva in daje dober donos, marveč je treba upoštevati tuđi njen biološko-ekološki vpliv na rastišče in njemu ustrezajočo rastlinsko združbo. Nekatere tuje drevesne vrste so namreč biološko nasilne ter motijo urejeno življenjsko ravnotežje in ustaljeno sožitje domaćih vrst, s cimer rahljajo harmonijo, ki vlada v prirodnem gozdnem sestoju, in rušijo njegovo sociološko strukturo (npr. robinija). Uvajanje tujih drevesnih vrst nam zato ne srne biti modna potreba, marveč dobro premišljena zadeva. Neurejeno hlastanje po tujem je neresno početje in pomeni podcenjevanje domaćega. Slovenija je sorazmerno zelo gozdnata dežela (43°/o vse površine pokrivajo gozdovi) in ima razmeroma dovolj dobrih drevesndh vrst. Za uvajanje v gozdne sestoje prihajajo v poštev le izbrane, dobro preizkušene, biološko utemeljenje in gospodarsko mnogo obetajoče tuje drevesne vrste. Nič manj važno, gospodarsko in biološko bolj utemeljeno pa bi bilo prizadevanje, da med domačimi drevesnimi vrstami z nacrtno selžkcijo izločimo ali vzgojimo biološko in tehnološko kar najboljše drevesnei rase (tako imenovane biotipe in ekotipe), ki se nam nepoznane in neizkoriscene skrivajo po gozdovih. Eksote prihajajo v poštev prvenstveno tam, kjer manjka dobrih domaćih drevesnih vrst oziroma ras, dalje pri snovanju gozdov na negozdnih površinah, pri pogozdovanju velikih goljav (Kras), pri plantažnem gojenju gozdnega drevja za določene gospodarske (industrijske) namene itd. Bilo pa bi neresno početje, če bi v dobre domaće gozdne sestoje uvajali tuje drevesne vrste ter s tem morda spravili v labilno stanje biološko ustaljeno in gospodarsko vredno biocenozo. 80 |