DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 81 <-- 81 --> PDF |
najprimernejše za pogozdovanje. V splošnem tuđi je tako, vendar je treba včasih poseči tuđi po tujih drevesnih vrstah iz tehle razlogov: 1. Število ustreznih domaćih drevesnih vrst je pogosto majhno; 2. nekatere domače drevesne vrste po svojih proizvodili ne ustrezajo dovolj gospodarskim potrebam; 3. zaradi izčrpanega, opustošenega in degrediranega zemljišča pogozdovanje z domačimi vrstami ni vselej uspešno, ali pa. je sploh nemogoče; 4. nekatere tuje drevesne vrste po svojih bioloških in ekoloških lastnostih v izjemnih rastiščnih pogojih bolj ustrezajo pogozdovalnemu terenu kakor domače. Domaćim drevestnim vrstam je treba dajati prednost pred tujimi, če po svojih biološko-ekoloških lastnostih in po gospodarski vrednosti prekašajo tuje, ali če so jim v tem pogledu vsaj enakovredne .V rastiščnih pogojih slovenskega ozemlja je v splošnem tako, da se moremo zadovoljevati z domačimi drevesnimi vrstami, ker vsestransko ustrezajo prirodnim in gospodarskim potrebam dežele. To velja posebno za planinske in gorske predele, medtem ko v nizinskih legah in v predgorjih v večji meri prihajajo v poštev za izbiro tuje drevesne vrste. Na žalost imamo o tujih drevesnib vrstah le malo ilastnih izkušenj. Manj,ka nam zanesljivih bioloških, ekološk´h, gozdnogojitverah in tehnoloških podatkov, ker se uvajanje in nam dajejo prvo pobudo za ´´zbor; uporabnejši so takšni podatka iz i´zkušenj v sošednjih deželah, M so nam po ekološk1 h pogojah rastišča bližje, vendar tuđi tem ne smemo slepo zauipati. Odločikia za končni izbor te ali one tuje drevesne vrste smejo biti le nacrtna in temeljita lastna opaizovanja Jn dognanja. Vsako drugo odločanje je bolj podobno izbiranju na slepo srečo kakor premišljenemu in smotmemu delu. Iz tega sledi, da je treba razlikovati med uvajanjem eksot zaradi znanstvenega poskusa in med gojenjem eksot zarad: gospodarskega cilja. Znanost mora. hodati tukaji pred prakso in ji kazati pravo pot. Nacrtno in smotrno more biti le tisto pr^zadevanje, ki ima svojo znanstveno utemeljitev. Spričo dolgotrajnost! gozdnega proizvodnega procesa se ne kaže prenagliti v uvajanju gozdnih eksot z zgolj gospodarskim* ciljem, dokler nimamo´ zadostne znanstvene podlage iz lastnega preu&evanja. Izjemo oprav1 čujejo samo tište tuje drevesne vrste, ki so se pri nas že bolj ali manj aklimatizirale ali naturalizirale ter imamo z njima zanesljive dobre uspehe, ali pa so nam takšni uspeh1: znani iz bližnjih, ekološko podobnih rastišč. Previdjiost j.e v gospodarstvu vedno umestna, v gozdnem gospodarstvu pa je dvakrat dragocena! Previdnost nam narekujejo tuđi nekater´1 nepremišljeni poskusi uvajanja tujih drevesnih vrst V naše gozdove, ki so spodletelii zaradi nezadostne strokovne pir1´pravljenosti in vzbudili upravičeno nezaupanje tuđi do drugih, bolj ali manj uspelih poskusov. Nemški gozdarski strokovnjak H. Mayr, eden prvih pobudnikov za uvajanje eksot v gozdove, pravi :»Najprej studiraj, potem izbiraj«. Ruski gozdarski biolog N. Vavilov pravi še določneje: »Da bi mogli z gotovostjo govoriti o koristnosti vrste ali sorte v novih pogojih, je potreben - dejanski poskus.« (Oboje citirano po B. Jovanoviću.) Za smotrno in solidno presojo glede sposobnosti te ali one eksote za uvajanje v gozdne sestoje so merodajna tale opazovanja oziroma tile poskusi: hitrost in ritmika rasti, vzrast (habitus), razvoj koreninskega sistema, debla in 79 |