DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 80 <-- 80 --> PDF |
in manjvredna od neposredne. Teh posrednih koristi, bližnjih in daljnjih, je toliko in so še tako malo znane, da jih ni mogoče vseh našteti niti ne postaviti vrstnega reda njihove vrednosti. Povećanje gozdne proizvodnje Toliko glede prirodnih pogojev za uvajanje eksot, ki jih morai gozdni gojitelj poznati in upoštevati, da ne pride preveč na zkriž z nakonitostjo prirodnega dogajanja. Naloga gozdarjev pa je, da s smotrnimi gojitvenotehničnimi ukrepi — v mejah prirodnih možnosti, ki so po navadi dovolj široke — izboljšuje gozdne sestoje za dosego čim večjega ekonömskega . efekta, upoštevajoč v pravi meri trajnost donosa in proizvodno zmogljivost rastišča. - Za gospodarsko izboljšanje se odpirata v glavnem dve smeri, katerih, eno nakazuje sprememba v kvalitativni sestavi gozdnih sestojev, drugo pa sprememba v njihovi zgradbi. V prvem primeru gre za uvajanje novih domaćih in tujih drevesnih vrst, pri čemer naj se upoštevajo v prvi vrsti že znane, priznane in gospodarsko vrednejše domače drevesne vrste oziroma rase in provenience. V drugem primeru zadeva sprememba zgradbo (strukturo) gozda, to se pravi način mešanja drevesnih vrst (posamezno ali skupinsko, skupinsko mešano ali skupinsko mozaično), n,jegovo slojno zgradbo (enoslojna, dvoslojna ali večslojna zgradba), razmerje debelinskih razredov, gostoto drevja in sklep krošenj. Gospodarsko izboljšanje gozdnih sestojev more imeti za posledico tuđi izboljšanje prirodnih rastnih pogojev v določenih mejah; tako more npr. premena čistih gozdnih sestojev v mešane ali pretvorba oplojnega gozda v prebiralni gozd imeti v danih prirodnih okoliščinah prav ugodne posledice tuđi za izboljšanje rastiščnih pogojev (boljše čuvanje in boljša izraba tal, spremembe v mikroklimi rastišča, strukturne in fizikalnokemične spremembe tal. itd.). Povišanje gozdnega donosa ni dosegljivo samo z uvajanjem in površinskim razširjanjem boljših drevesnih vrst, ki so v naravi že dane, marveč tuđi s stupnjevanim izboljšanjem dobrih vrst in ras, kakršno je dosegljivo s premišljenimi genetičnimi ukrepi, kakršni so npr. skrbna selekcija biološko" in gospodarsko vrednih ras, njihovo zavaravanje pred y degeneracijo pod* vplivom križanja z manjvrednimi rasama, povečevanje njihove vrednosti z aktivno usmerjevalno in izboljševalno selektogeinetiko (mičurinska šola) i dr. Ražen biogenetski morejo tuđi ustrezni gospodarsko- tehnični ukrepi (čiščenje, trebljenje, redčenje, vzdrževanje gozdnega reda itd.) znatno prispevati k izboljšanju kakovosti in povećanju proizvodnosti gozdnega drevja oziroma gozdnih sestojev. Prirodni pogoji za gojenje eksot Domače gozdno drevje je tisto, ki je sestavljalo gozdove pred človeškini udejstvovanjem. Zato je najbolje prilagojeno danim rastičnim pogojem. Pričakovati bi torej bilo, da so domače drevesne vrste 78 |