DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 23     <-- 23 -->        PDF

surovine v manjvredne proizvode mehanične predelave in stopnjema povećavati
proizvodnjo žlahtnejših in dražjih proizvodov s kombinirano mehanično-
kemično obdelavo in s kemično presnovo lesa. Namen in cilj
takega razvoja bi se dosegal s proizvodnjo najvrednejših proizvodov,
z izrabo surovine za doseganje največje vrednosti proizvodnje. Taka smer
razvoja je pa z narodno-gospodarskega stališča komaj mogoča, dokler je
les v svoj naravni sestavi nepogrešljiv material, npr. deske in grede za
gradnje, drogovi kot nosilci žičnih napeljav, pragi kotblazine za železniške
tračnice, jamski les za rudarstvo, les za stanovanjsko opremo,
za embalažo itd. Ves tak za potrebe narodnega gospodarstva nenadomestljivo
vezan les pa ne zožuje delokroga lesne industrije. Zato nam bo
lesna industrija tuđi v prihadnje morala predelovati surovino po tradicio


nalnih tehnoloških postopkih,- po katerih je stara industrija dejansko tuđi
že izčrpala svoj proizvodni program.


Medtem ko je bila lesna industrija v preteklosti orientiran a
na določen proizvod (žagani les ,rezani les, parket, upognjeno
pohištvo, lesovina, celuloza) iz izbranega gozdnega Sortiment
a, se preusmerja sedaj na najracionalnejšo izrab
o surovine . Tuđi nova smer izkorišča še naprej dane mehanične
lastnosti lesa; z mnogimi novimi postopki za izboljšanje in požlahtnjenje
lesa more pa mehanične lastnosti izkoristiti še v večji meri kakor prej.
Nadaljuje torej mehanično predelavo lesa, dopoljnjuje jo pa ob najustreznejši
kombinaciji mehanične in kemične obdelave ter kemične presnove
z orientacijo na integralno izkoriščanje lesa. Tipičen primer za
staro obzorje je ekstrakcija tanina. Industrija črpa z ekstrakcijo tanina
samo eno sestavino lesa, in sicer že dovršeni kemčni proizvod, 95% lesne
gmote pa zanemarja oziroma porablja za kurivo. Tu se zamenjujejo prvine,
ki sestavljajo vrednost lesa, proizvodni postopek je pa v diametralnem
nasprotju z integralnim izkoriščanjem lesa, ki nujno pelje do kombinacije
raznih tehnoloških postopkov.


Podcrtati je treba, da kemična presnova ne izpodriva tradicionalnih
metod lesne industrije, marveč dopolnjuje mehanično predelavo lesa od
tarn dalje, kjer se stara industrija s svojo tehniko ne more več gospodarno
uveljavljati. Ne gre pa tu samo za ostanke lesa v gozdu, ki jih stara industrija
ni mogla uporabiti, ali pa za odpadke, ki ostajajo v industriji
neizkoriščeni, temveč tuđi za izvirno surovino — gozdne Sortimente, kadar
ti na izčrpani surovinski bazi nimajo več optimalnih pogojev za mehanično
predelavo, npr. neustrezni hlodi za proizvodnjo žaganega lesa.


Pogoji za popolnejšo izrabo lesa se dosegajo sele z najprimernejšim
medsebojnim razmerjem posameznih panog proizvodnje, tj. žaganega lesa,
vezanega lesa, celuloze, plastičnih proizvodov, lesne vlaknine, alkohola,
krmil itd. Najprimernejše razmerje pa ni damo po enotni in splošnoveljavni
shemi ,temveč izvira iz konkretne strukture surovinske baze, ki
bo v enem primeru dala 60% surovine za žagarsko proizvodnjo, v drugem
primeru pa mogoče samo 10%. V svetovni proizvodnji je bilo razmerje
proizvodnje žaganega lesa do celuloze 10:1 v letu 1907 (prva je tedaj
uporabila 400 miljonov m3 surovine, druga 40 milj. m3); do leta 1950 se
je to razmerje spremenilo v 3:1 (380 miljonov ms oziroma» 125 milijonov
m3). Iz tega primera vidimo, da je žagarska proizvodnja ostala skozi 40


21