DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 23 <-- 23 --> PDF |
surovine v manjvredne proizvode mehanične predelave in stopnjema povećavati proizvodnjo žlahtnejših in dražjih proizvodov s kombinirano mehanično- kemično obdelavo in s kemično presnovo lesa. Namen in cilj takega razvoja bi se dosegal s proizvodnjo najvrednejših proizvodov, z izrabo surovine za doseganje največje vrednosti proizvodnje. Taka smer razvoja je pa z narodno-gospodarskega stališča komaj mogoča, dokler je les v svoj naravni sestavi nepogrešljiv material, npr. deske in grede za gradnje, drogovi kot nosilci žičnih napeljav, pragi kotblazine za železniške tračnice, jamski les za rudarstvo, les za stanovanjsko opremo, za embalažo itd. Ves tak za potrebe narodnega gospodarstva nenadomestljivo vezan les pa ne zožuje delokroga lesne industrije. Zato nam bo lesna industrija tuđi v prihadnje morala predelovati surovino po tradicio nalnih tehnoloških postopkih,- po katerih je stara industrija dejansko tuđi že izčrpala svoj proizvodni program. Medtem ko je bila lesna industrija v preteklosti orientiran a na določen proizvod (žagani les ,rezani les, parket, upognjeno pohištvo, lesovina, celuloza) iz izbranega gozdnega Sortiment a, se preusmerja sedaj na najracionalnejšo izrab o surovine . Tuđi nova smer izkorišča še naprej dane mehanične lastnosti lesa; z mnogimi novimi postopki za izboljšanje in požlahtnjenje lesa more pa mehanične lastnosti izkoristiti še v večji meri kakor prej. Nadaljuje torej mehanično predelavo lesa, dopoljnjuje jo pa ob najustreznejši kombinaciji mehanične in kemične obdelave ter kemične presnove z orientacijo na integralno izkoriščanje lesa. Tipičen primer za staro obzorje je ekstrakcija tanina. Industrija črpa z ekstrakcijo tanina samo eno sestavino lesa, in sicer že dovršeni kemčni proizvod, 95% lesne gmote pa zanemarja oziroma porablja za kurivo. Tu se zamenjujejo prvine, ki sestavljajo vrednost lesa, proizvodni postopek je pa v diametralnem nasprotju z integralnim izkoriščanjem lesa, ki nujno pelje do kombinacije raznih tehnoloških postopkov. Podcrtati je treba, da kemična presnova ne izpodriva tradicionalnih metod lesne industrije, marveč dopolnjuje mehanično predelavo lesa od tarn dalje, kjer se stara industrija s svojo tehniko ne more več gospodarno uveljavljati. Ne gre pa tu samo za ostanke lesa v gozdu, ki jih stara industrija ni mogla uporabiti, ali pa za odpadke, ki ostajajo v industriji neizkoriščeni, temveč tuđi za izvirno surovino — gozdne Sortimente, kadar ti na izčrpani surovinski bazi nimajo več optimalnih pogojev za mehanično predelavo, npr. neustrezni hlodi za proizvodnjo žaganega lesa. Pogoji za popolnejšo izrabo lesa se dosegajo sele z najprimernejšim medsebojnim razmerjem posameznih panog proizvodnje, tj. žaganega lesa, vezanega lesa, celuloze, plastičnih proizvodov, lesne vlaknine, alkohola, krmil itd. Najprimernejše razmerje pa ni damo po enotni in splošnoveljavni shemi ,temveč izvira iz konkretne strukture surovinske baze, ki bo v enem primeru dala 60% surovine za žagarsko proizvodnjo, v drugem primeru pa mogoče samo 10%. V svetovni proizvodnji je bilo razmerje proizvodnje žaganega lesa do celuloze 10:1 v letu 1907 (prva je tedaj uporabila 400 miljonov m3 surovine, druga 40 milj. m3); do leta 1950 se je to razmerje spremenilo v 3:1 (380 miljonov ms oziroma» 125 milijonov m3). Iz tega primera vidimo, da je žagarska proizvodnja ostala skozi 40 21 |