DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 22 <-- 22 --> PDF |
\ slonitVe na surovinsko bazo, da so se vsi mali obrati v lesni industriji preživeli in da velik obrat že sam po sebi pomeni iskano rešitev. Prevzeli smo parolo »kombinat« in kar radi dajemo to ime že vsaki večji žagi, če ima poleg polnojarmenikov še nekaj obdelovalnih strojev. Ob paroli kombinat pa smo po drugi strani brez tehtnega premisleka krenili s smeri razvijanja gozdnogospodarskih področij, kakor da ta nimajo prav nobene zveze z razvojem lesne industrije. Dejansko gre za integracijo lesne proizvodnje s ciljem, da se vse panoge lesne predelave, mehanične in kemične, medsebojno povežejo v skupno odgovornost za čim popolnejše izkoriščanje lesa. Ni prvenstveno vprašanje v tem, kako čim več producirati, nego kako iz surovine pridobiti čim več proizvodov za potrošnjo. Z integracijo lesne industrije se morajo zajeti odpadki in ves manj vredni les, ki ga v tehnoloških procesih nižje stopnje ne moremo izkoristiti, zajeti pa se morajo tuđi sedaj neuporabljeni ostahki iz gozdne eksploatacije, Popolnoma napačno je mišljenje, da je po industrijski liniji sami mogoče snovati sodobno lesno industrijo; nepogrešljivo je tesno sodelovanje z gozdarstvom. Zagarska industrija se je lahko oskrbovala s prehodnih baz, saj se je zanimala samo za hlode, ki so ji dotekali iz krajše ali daljše oddaljenosti. Nova industrija pa se opira na stalno in konkretno surovinsko bazo ter je na trajnem dotoku surovine pravtako interesirana, kakor je na njenem obnavljanju interesirana gozdna uprava, Prav tu pa je tuđi jedro naše problematike. Ko smo Ietošnjo pomlad izdelovali generalni projekt za rekonstrukcijo nekega velikega obrata, smo se seveSa bavili tuđi z vprašanjem izkoriščanja odpadkov. Obrat je bil tako zasut z odpadki, da je delavec moral plezati čez goro odpadkov. Vse te manjše gore so se razširile ena do druge in končno so morali podreti stranski zid obrata, da so mogli kanalizirati ćelo gorovje odpadkov. Preračunali smo, kakšne ogromne množine surovine za celulozo propadajo ob takem ravnanju. Istočasno pa so tovariši, ki planirajö razvoj industrije celuloze, poizvedovali glede surovine za celulozo ter so v isti republiki dobili neverj etno nizke številke. Obravnavati surovino po tirih starega produkcijskega aparata lesne industrije, se pravi ogibati se skupni odgovornosti za surovinsko zaledje in za racionalno izrabo lesa. Lesna industrija in gozdarstvo sta na strani proizvodnje najodločilnejša činitelja lesnega gospodarstva; v industrjskih obratih se praktično rešuje vprašanja, koliko proizvodov in kakšni proizvodi iz lesa dotekajo narodnemu gospodarstvu, zlasti pa, kako se surovina izrablja in koliko surovine se troši za enoto proizvoda. Na eni strani mora biti prilagodljiva surovinski bazi in premenam, ki na njej nastajajo zaradi spremenjenih bioloških pogojev in zaradi posegov eksploatacije, po drugi strani pa jo potrebe narodnega gospodarstva obvezujejo, da proizvaja določene proizvode za vsakdanjo uporabo, kakor žagani les, železniške prage, furnir, ^ vezane plošče ,lesovino, celulozo, tanin itd. V čem pa je potem razlika med staro in novo smerjo lesne industrije, če nas potrebe obvezujejo, da tuđi poslej izdelujemo proizvode, ki jih lesna industrija že od nekdaj pripravlja, npr. žagani les, furnir in druga tvoriva? Pogosto se misli, da bi se lesna industrija morala razvijati z ozirom na vrednostno lestvico proizvodov, tj. da bi morala opuščati predelavo M |