DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 22     <-- 22 -->        PDF

\


slonitVe na surovinsko bazo, da so se vsi mali obrati v lesni industriji
preživeli in da velik obrat že sam po sebi pomeni iskano rešitev. Prevzeli
smo parolo »kombinat« in kar radi dajemo to ime že vsaki večji žagi,
če ima poleg polnojarmenikov še nekaj obdelovalnih strojev. Ob paroli
kombinat pa smo po drugi strani brez tehtnega premisleka krenili s smeri
razvijanja gozdnogospodarskih področij, kakor da ta nimajo prav nobene
zveze z razvojem lesne industrije. Dejansko gre za integracijo lesne
proizvodnje s ciljem, da se vse panoge lesne predelave, mehanične in
kemične, medsebojno povežejo v skupno odgovornost za čim popolnejše
izkoriščanje lesa. Ni prvenstveno vprašanje v tem, kako čim več producirati,
nego kako iz surovine pridobiti čim več proizvodov za potrošnjo.
Z integracijo lesne industrije se morajo zajeti odpadki in ves manj vredni
les, ki ga v tehnoloških procesih nižje stopnje ne moremo izkoristiti,
zajeti pa se morajo tuđi sedaj neuporabljeni ostahki iz gozdne eksploatacije,
Popolnoma napačno je mišljenje, da je po industrijski liniji sami mogoče
snovati sodobno lesno industrijo; nepogrešljivo je tesno sodelovanje
z gozdarstvom. Zagarska industrija se je lahko oskrbovala s prehodnih
baz, saj se je zanimala samo za hlode, ki so ji dotekali iz krajše ali
daljše oddaljenosti. Nova industrija pa se opira na stalno in konkretno
surovinsko bazo ter je na trajnem dotoku surovine pravtako interesirana,
kakor je na njenem obnavljanju interesirana gozdna uprava, Prav tu pa
je tuđi jedro naše problematike.


Ko smo Ietošnjo pomlad izdelovali generalni projekt za rekonstrukcijo
nekega velikega obrata, smo se seveSa bavili tuđi z vprašanjem izkoriščanja
odpadkov. Obrat je bil tako zasut z odpadki, da je delavec moral
plezati čez goro odpadkov. Vse te manjše gore so se razširile ena do
druge in končno so morali podreti stranski zid obrata, da so mogli kanalizirati
ćelo gorovje odpadkov. Preračunali smo, kakšne ogromne množine
surovine za celulozo propadajo ob takem ravnanju. Istočasno pa so
tovariši, ki planirajö razvoj industrije celuloze, poizvedovali glede surovine
za celulozo ter so v isti republiki dobili neverj etno nizke številke.
Obravnavati surovino po tirih starega produkcijskega aparata lesne industrije,
se pravi ogibati se skupni odgovornosti za surovinsko zaledje in
za racionalno izrabo lesa.


Lesna industrija in gozdarstvo sta na strani proizvodnje najodločilnejša
činitelja lesnega gospodarstva; v industrjskih obratih se praktično
rešuje vprašanja, koliko proizvodov in kakšni proizvodi iz lesa dotekajo
narodnemu gospodarstvu, zlasti pa, kako se surovina izrablja in koliko
surovine se troši za enoto proizvoda. Na eni strani mora biti prilagodljiva
surovinski bazi in premenam, ki na njej nastajajo zaradi spremenjenih
bioloških pogojev in zaradi posegov eksploatacije, po drugi strani pa jo
potrebe narodnega gospodarstva obvezujejo, da proizvaja določene proizvode
za vsakdanjo uporabo, kakor žagani les, železniške prage, furnir, ^
vezane plošče ,lesovino, celulozo, tanin itd. V čem pa je potem razlika
med staro in novo smerjo lesne industrije, če nas potrebe obvezujejo, da
tuđi poslej izdelujemo proizvode, ki jih lesna industrija že od nekdaj pripravlja,
npr. žagani les, furnir in druga tvoriva?


Pogosto se misli, da bi se lesna industrija morala razvijati z ozirom
na vrednostno lestvico proizvodov, tj. da bi morala opuščati predelavo


M