DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 21 <-- 21 --> PDF |
To razmerje nam še ne odkri´je vseh potrošnikov in ne ključa, po katerem se des troši, ker vse slkuipine dobijo po´leg gozdnih sortimentov les še drugič preko industrije, vštevši tuđi potrošn´ke kuriva. Pove pa, koliko lesa ima značaj industrijske surovine in koliko, ga trošimo za kurivo, V zemlji, ki ima mnogo premoga, ne more les glede kuri-vnosti tekmovati s premogom, je pa tuđi? za druge namene več vreden. VII i Kaj pa bi moglal gozdarsko-lesna stroka prispevati narodnemu gospodarstvu, če se ostvarijo potrebni pogoji? 1. Sedanji razmeroma nizek stvarni prirastek bi mogli približati potencialnemu pfirastku naših gozdov; na daljšo dobo bi ga mogli podvojiti. 2. Sedanji zelo nizek izkoristek v izrabi lesa bi mogli z napredno lesno industrijo najmanj podvojiti, po vrednosti pa ga za nekajkrat povećati. Na zgledu drugih, v lesnem gospodarstvu naprednejših držav, vidimo, da so to res dosegljive možnosti in da so po napredku zadnjih 20 let že tuđi postale ekonomska stvarnost. Poizkusimo računati, kaj pomeni pri milijonih ton lesne surovine pridobit dvakrat toliko najrazličnejših proizvodov! Z našim vsakdanjim delom smo še vedno vezani na stari produkcijski aparat; od tod tuđi izvirajo trenja med gozdarstvom in lesno industrijo. Ne trenja, pač pa zavest skupne odgovornosti do narodnega gospodarstva nas mora družiti pri reševanju nelahkih problemov lesnega gospodarstva. Vse slabosti v gojenju in izkoriščanju gozdov se prenašajo na lesno industrijo, ki zaradi tega izgublja na učinkovitosti za zadovoljitev potrošnje. Po drugi strani pa vse slabosti zaostale industrije zopet plačuje gozd, ki je s svojo večjo ali manjšo produktivnostjo odločujoča osnova lesnega gospodarstva. Na tretjem mednarodnem. gozda>rskem kongresu,; ki se je vršil juMja 1949 v He!si; niki!h, so prišli do izraza novi misejni tokovi; inajizraiziitejša poteza, ki označuje razvoj zadnjih 1.13 let, tj. od drugega- kongresa dallje, je splošno priznanje načela, da tvorijo varstvo, gojenje im urejanje gozdo-v ter predelava in distribucija, gozdnih proizvodov nedelji´vo cello to. Prv,a naloga, gozdarja bo proiizvajati in ^hkrati izkoriščafi ono količino iai vrste lesa, kakor to zaihtevata industrija in potrošnja v cilju najbo´ljše, zadovoljitve ljudskih potrefe, toda le v obsegu, ki. je v skladu z varovalno vlogo gozdov in z ohranitvijo produktivnosti gozdnega rastišča. Industrijske metode in uporalba lesa se morajo prilagoditi zahtevam racionalnoga gozdarstva. Treba je okrepiti sodeUovamje med lesno industrijo in .gozdarstvom. V mednarodni usta ,novi FAO:!) so to načelo foprniuLiraili! še bol} preprosto: vsa dejavnost od gozdne sadike do ođpiretne industrijskih proizivodov iz lesa naj se poveže v skupno im nedeljivo odgovornost. VIII Tuđi v naših razmerah se nedoločno uveljavlja nova idejna smer; nedoločno zato, ker se išče rešitev v sami lesni industriji in ker se zamenjujeta cilj in izhodišče .Misli se čisto mehanično brez temeljne na 3) FAO = kratica za Food and Agriculture Organization tj. specia´-izirana -ustanova Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Ima 6 tehničnih oddelkov in sicer za blagostanje podeželja, za prehrano, za gozdaretvo in lesno industrijo, za ribarstvo, za kmetijstvo in za distribucijo. Sedež ustanove se sedaj seli itz Washigtona v Rim. » 19 |