DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 20     <-- 20 -->        PDF

lesa, v glavnem žagarska 94%>, industrija celuloze in lesovine 2.4%, destilacija
in tanin 3.6°/o industrijskega lesa.


V Sloveniji je v sedanjih kapacitetah Jesnih obnatov, preračunanih na skupni
imemovalec — surovino — naslednje razmerje:


žagarska proizvodnja . . . . . . . ´. . ´ . . . 88.63°/»
celuloza in lesovima f 4.43°/o
tairtn, 2.75%i


furnir, vezane in mizarslke ploišče j 0,51°/«


lesovinske plošče 0,37°/»


predelovalna industrija, ki predeluje surovino neodvisno od ža


garske proizvodnje´ 3.31*/»


Skupaj . . . 100°/o


V naidaljevainju žagarske proizvodnje se predela 14°/o žaigamega lesa v končne
izdelke* medtem ko se 86%´ žagamega lesa oddaja. trgovini). Kapaciteta žagarske industrije
se je v odnosu na predvojno stanje povećala za 36!°/«.


S tako strukturo lesne industrije smo med evropskim! državami na
eneh od najnižjih mest. Tuđi v zvezi z lesno industrijo moramo
podcrtati, da enostranski odnos do lesnega gospodarstva
ne more koristiti narodnemu gospodarstvu
in da se v i n d u s t r i a 1 i z a c i j i zemlje pojaVlja
občutna vrzel, dokler zao staja v razvoju tako važna
p a n o g a, kakor je lesna. Obtičali smo na mrtvi točki, ki jo
označuje dejstvo, da nimamo perspektivnega plana za gozdno gospodarstvo
in ne za razvoj lesne industrije. Morebiti so prav tu razlogi za pojav
strokovnega skepticizma v gozdarsko-lesni stroki. Očitno pa je, da se tej
problematiki posveča vedno večja pozornost in da se čistijo pojmi o
dozdevnem obilju lesa. Prepričani smo, da se bodo iz stiske za les pojavljale
koristne pobude za preusmeritev našega lesnega gospodarstva.


Gozdarstvo in lesna industrija pomenita v okviru lesnega gospodarstva
proizvodno stran; odveč je poudarjati, kako važna je v bilanci tuđi
potrošna stran. Predaleč bi zašli, če1 bi hoteli obdelati vsaj nekatere glavne
možnosti za racionalnejšo uporabo in za štednjo lesa. V tej zvezi bi
najprej morali vedeti, kdo vse troši les in za kakšne namene. Tega ne
vemo natančno, ker nimamo zanesljivega statističnega gradiva, zlasti
ga nimamo za podeželje, kjer se potrebe v veliki meri krijejo neposredno
iz gozda ali preko malih žag in obrtnih delavnic,


Če se, omejiimo samo ina razdeliitev gozdnih sortirrnentov, dob-vo za Slovenijo za


1. 1949 naslednjo sliko: 92.4%´ vse kollCinie gozdnih soirrimenitov se usmeri v notranjost,
7.6°/u gre kot suro vina za industrijsko predelavo in za rudnike v izvoz. Domaći
industriji in potrošnji namenjeine množine se delijo dalje, kakor sledi:
a) rudnikom . . . , . . . 2.9"/e
b) kmetijstvu 6.5°/»
c) gradnjam, železnieam, elektrifikaciji itd . . 8.1°/«
d) industriji in obrti 40.7%»
e) za kurivo (všteto tuđi oglje) . 41.8°/a


Sku paj . . ´ . 100%


18