DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 20 <-- 20 --> PDF |
lesa, v glavnem žagarska 94%>, industrija celuloze in lesovine 2.4%, destilacija in tanin 3.6°/o industrijskega lesa. V Sloveniji je v sedanjih kapacitetah Jesnih obnatov, preračunanih na skupni imemovalec — surovino — naslednje razmerje: žagarska proizvodnja . . . . . . . ´. . ´ . . . 88.63°/» celuloza in lesovima f 4.43°/o tairtn, 2.75%i furnir, vezane in mizarslke ploišče j 0,51°/« lesovinske plošče 0,37°/» predelovalna industrija, ki predeluje surovino neodvisno od ža garske proizvodnje´ 3.31*/» Skupaj . . . 100°/o V naidaljevainju žagarske proizvodnje se predela 14°/o žaigamega lesa v končne izdelke* medtem ko se 86%´ žagamega lesa oddaja. trgovini). Kapaciteta žagarske industrije se je v odnosu na predvojno stanje povećala za 36!°/«. S tako strukturo lesne industrije smo med evropskim! državami na eneh od najnižjih mest. Tuđi v zvezi z lesno industrijo moramo podcrtati, da enostranski odnos do lesnega gospodarstva ne more koristiti narodnemu gospodarstvu in da se v i n d u s t r i a 1 i z a c i j i zemlje pojaVlja občutna vrzel, dokler zao staja v razvoju tako važna p a n o g a, kakor je lesna. Obtičali smo na mrtvi točki, ki jo označuje dejstvo, da nimamo perspektivnega plana za gozdno gospodarstvo in ne za razvoj lesne industrije. Morebiti so prav tu razlogi za pojav strokovnega skepticizma v gozdarsko-lesni stroki. Očitno pa je, da se tej problematiki posveča vedno večja pozornost in da se čistijo pojmi o dozdevnem obilju lesa. Prepričani smo, da se bodo iz stiske za les pojavljale koristne pobude za preusmeritev našega lesnega gospodarstva. Gozdarstvo in lesna industrija pomenita v okviru lesnega gospodarstva proizvodno stran; odveč je poudarjati, kako važna je v bilanci tuđi potrošna stran. Predaleč bi zašli, če1 bi hoteli obdelati vsaj nekatere glavne možnosti za racionalnejšo uporabo in za štednjo lesa. V tej zvezi bi najprej morali vedeti, kdo vse troši les in za kakšne namene. Tega ne vemo natančno, ker nimamo zanesljivega statističnega gradiva, zlasti ga nimamo za podeželje, kjer se potrebe v veliki meri krijejo neposredno iz gozda ali preko malih žag in obrtnih delavnic, Če se, omejiimo samo ina razdeliitev gozdnih sortirrnentov, dob-vo za Slovenijo za 1. 1949 naslednjo sliko: 92.4%´ vse kollCinie gozdnih soirrimenitov se usmeri v notranjost, 7.6°/u gre kot suro vina za industrijsko predelavo in za rudnike v izvoz. Domaći industriji in potrošnji namenjeine množine se delijo dalje, kakor sledi: a) rudnikom . . . , . . . 2.9"/e b) kmetijstvu 6.5°/» c) gradnjam, železnieam, elektrifikaciji itd . . 8.1°/« d) industriji in obrti 40.7%» e) za kurivo (všteto tuđi oglje) . 41.8°/a Sku paj . . ´ . 100% 18 |