DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 19 <-- 19 --> PDF |
morejo kriti. Zivljenjski standard se torej tesno veže z vprašanji lesnega gospodarstva. Kritična točka lesnega gospodarstva se po javi ja zato, ker se v planiranju ne priznava dovolj vzajemnosti odnosov med narodnim in lesnim gospodarstvom. Gozdni fond se verjetnjo obravnava predvsem s stališča potreb zato, ker imajo te vi,dez začasnosti, samodejno pa dobivajo trajni značaj. Jasno je, da s planiranjem razvoja katere koli industrijske panoge ne moremo začeti drugod kakor pri vprašanju surovin in da imamo najzanesljivejše jamstvo za uspeh prav v tistih panogah, v katerih razpolagamo z lastno surovino. Preko pomožne vloge, ki jo ima v skoro vseh gospodarskih panogah, je les tuđi izhodišče za razvoj lastne industrije, ki bo na mednarodnem trgu lahko vedno konkurenčna zato, ker ima pri nas vse pogoje, da se razvija v popolni skladnosti interesov med surovinsko bazo in med nosilcem eksploatacije, ki je posredno ali neposredno lesna industrija. Te možnosti, ki jih v kapitalističnem svetu skušajo doseči, so pri nas dane že s samo družbeno ureditvijo; treba jih je samo izkoristiti. Vloga naše lesne industrije je v glavnem še vedno omejena na začetfio obdelavo gozdnih sortimentov, na oblikovanje gozdnih sortimen-v> tov v najprimernejšo tržno obliko, ki so pa še vedno bližji surovini kakor dovršenemu izdelku. V ftdnosu do surovinske baze, do gojenja gozdov, ima naša lesna industrija po svoji organski sestavi izrazito destruktivni značaj, ki je bil opravičljiv za prvi val eksploatacije gozdov, ko so se prestari gozdovi odpirali gospodarskemu udejstvovanju. Ni eden glavnih problemov lesnega gospodarstva samo v tem, da se les po tradicionalnih tehnoloških postopkih neučinkovito izkorišča in da lesna industrija obratuje z visokimi izgubami surovine, temveč tuđi v posledicah zaostale industrije, ki jih nosi gozdno gospodarstvo, Protislovje med izkoriščanjem in gojenjem gozdov se ob zaostali lesni industriji dosledno povečuje, ker v gozdu ne rastejo samo tište vrste lesa, ki jih industrija zna uporabiti, in tuđi ne samo tišti sortimenti, ki jih industrija zahteva, npr. hlodi za žage, furnir ali prage, nosilci, drogovi, piloti, smrekova celuloza itd., temveč drevje raznih vrst, oblik in mer z neverjetnim bogastvom vseh mogočih fizikalnih in kemičnih lastnosti, pa tuđi s premnogim odlikami in napakami. V odnosu do inozemstva se z našo sedanjo lesno industrijo oziroma z izvozom surovine in tvoriva za nadaljnjo predelavo nehote vzdržuje v tujih državah, ki nimajo zadosti lesa, surovinska podlaga za industrijo višje stopnjje. Ta bi na bazi našega lesa, pa zaradi popolnejše tehnike mogla postati konkurenčna našim finalnim proizvodom, kadar bi se z njimi pojavili na mednarodnem trgu. Organska sestava naše lesne industrije ni ostala nespremenjena, temveč se je po vojni poslabšala in sicer zaradi povećanja kapacitet v žagarski panogi, V državnem merilu je lani zajela mehanična predelava 17 |