DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 18 <-- 18 --> PDF |
že obdelal ing. J. Š a f a.r v članku »0 utjecaju proizvodnih faktora na određivanje cilja gospodarenja u uzgajanju šuma« — Šumarski list 1-2, 1950. Gre ,za preneseni delokrog gozdarstva, za vprašanja, kako se z lesom gospodari in kakšne potencialnej možnosti se v lesnem gospodarstvu krijejo. V Na mednarodni lesni konferenci, ki se ´je vršila leta 1947 v Marianskih Lažnih, je prevladovalo naziranje, da mednarodnega problema, ki ga predočuje pomanjkanje lesa, ni mogoče resiti v okviru, ki bi se omejeval samo na vire lesa. tj. na gozdove, na urejanje gozdov, na lesno industrijo, na razdeljevanje in na porabo lesa, temveč da se ta problem prepleta z mnogimi drugimi gospodarskimi problemi, in sicer z vprašanji splošne industrijske proizvodnje, kmetijske proizvodnje, s proizvodnjo premoga. z elektrfikacijo, s problemi obijudenosti,. prometa, delovne sile, s kreditnim! vprašanji, z vprašanjem surovin, ki lahko nadomestijo les ali ki jih ob njihovem pomanjkanju mora nadomeščati les. Ne gre za nič več ali marrj kakor za politično ekonomsko opredelitev lesnega gospodarstva v okviru narodnega gospodarstva in za vzajemnost medsebojnih odnosov. Položaj našega lesnega gospodarstva naj osvetli nekaj dejstev: 1. Da pomanjkanje lesa postaja naša gospodarska stvarnost. 2. Da ima država samo v svoji zahodni polovici večje ali manjše presežke lesa, v vzhodni polovici pa odločen priman j kl jaj. Os, ki jo ´deli glede na bilanco lesa v dve polovici, teče približno od Prokletij na sever po dolini Lima in Drine na sotočje Drave in Donave in naprej ob Donavii do me je z Madžarsko. Godnatost zahodne polovice znaša 37°/o, vzhodne komaj 20°/o. » 3. Pospešeni tempo v gradnji novih železnic, čest, kanalov, rečnega in pomorskega brodovja, industrijskih središč, hidrocentral itd. ali kratko rečeno, do najvišje zmpgljivosti razvita investicijska delavnost pomeni hkrati maksimalno potrošnjo lesa. 4. Povećana kmetijska, ekstraktivna in industrijska proizvodnja, povečan promet, kulturne potrebe itd. predočujejo povećano staro ali pa tuđi čisto novo obremenitev gozdne proizvodnje, s katero lesno gospodarstvo mora računati. Vsak novi kilometer železniške proge ali električnega daljnovoda, vsaka nova linija plovbe, vsaka nova tovarna ali novi rudnik, vsako novo stanovanje ali sola, vsi so hkrati novi interesenti za les. Proizvodnja premoga se je npr. od 1. 1946 več kakor podvojila; izkop vsake tone premoga pa je navezan na določeno množino lesa. 5. Za dogleden čas se les v strukturi izvoza države še ne da crtati, tuđi potem ne, ko bodo veliki projekti nove industrije realizirani, ker bo ta industrija delala pretežno za notranji trg. s 6. Iz prednjih dejstev ter na podlagi podatkov inventarizacije sklepamo, da se po zadovoljitvi trajnih potreb agrarne in industrijske produkcije ter pomembno skrčenega izvoza ne more zagotoviti na prebivalca 100 kg žaganega lesa, 12 kg celuloze in 450 kg drv letno, ker nam gozdovi ob sedanjem stanju lesnega gospodarstva potrebnih količin trajno ne /6 |