DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 17 <-- 17 --> PDF |
s širšim pojmom gradbeni les. Sklepamo torej, da si pri nas obdobje povečanega izvoza lesa za pridobitev deviznih sredstev ozir. Za kritje uvoza in obdobje naraščajoče notranje porabe lesa ne sledita v časovnem zaporedju, kar je vpreteklosti veljalo kot pravilo v mnogih z gozdovi bogatih državah, ki so se stopnjema industrializirale, temveč se pojavljata obe fazi *\istiOČasno in tako intenzivno, da Se skoraj izgublja pregled nad konicami, ki jih povzročajo potrebe za izvoz po eni ozir. Za notranjo porabo po drugi strani. IV Ali bo les obdržal na seznamu naših surovin sedanje vodilno mesto? Obseg lesne proizvodnje se sedaj določa po potrebah velikega gradbišča, v katerega se je spremenila ćela država, in po potrebah za izvoz. Potrebe se pa ne krijejo z naravnim proizvodom gozda, ki je dozorelo ali pa tuđi nedozorelo drevo ,temveč s proizvodi iz lesa, ki jih potrebujejo gradnje, železnice, rudniki, industrija, kmetijstvo — vse gospodarsko in kulturno življenje jih potrebu je — in ki jih pripravlja iz surovine lesna industrija. Ves produkcijski aparat od izkoriščanja gozdov do izdelkov, ki se odstopajc domači ali mednarodni trgovini, pa ima omejene možnosti glede izkoriščanja surovine. Ena vrsta obratov izkorišča verjetno surovino bolj neracionalno kakor druga, iz neke kategorije dobivamo proizvode nizke vrednosti, nekateri obrati nam dajejo visoko vredne izdelke. Produkcijski aparat, ki se uveljavlja kot vmesni činitelj med tržiščem in gozdarstvom in ki preoblikuje ali presnavlja surovino v uporabne proizvode, pa soodluča v večji meri, kakor se splošno misli, o potrebi same surovine, tj. o obsegu in načinu izkoriščanja gozdov. Dokler se gozdni fond obravnava preko obstoječega produkcijskega aparata predvsem s stališča potreb, se seveda zanemarja vprašanje ravnotežja med prirastkom in užitkom, se zamenjujejo pojmi o glavnici in obrestih oziroma pojmi o sedanjosti in prihodnosti. V našo dolžnost sodita studij in analiza odnosov med narodnim gospodarstvom in njegovo zelo važno vejo, ki ji pravimo lesno gospodarstvo. Zaradi medsebojnega prepletanja pogojev in vplivov, vzrokov in posledic, se odnosi narodnega gospodarstva do lesnega gospodarstva in narobe nujno uravnavajo na vzajemni podlagi. Če se uveljavljajo enostranski obnosi, npr. z jemanjem predujmov iz gozda na račun glavnice, se narodno gospodarstvo nič manj ne zadolžuje, da bo moralo krepiti zrahljane osnove lesnega gospodarstva, ker nima sicer nobenih drugih možnosti, da se les kot nujno potrebno surovino nadomesti iz drugih virov. V zvezi z izsledki s področja lesnega gospodarstva; se močno pogreša posebni avtoritativni organ, ki naj bi uveljavljal določeno usmerjenost in po njej opredelil gospodarski cilj na področju gojenja gozdov. Ko po eni strani odkrivamo, da je staremu ekonomskemu liku gozda manjkala ekološka utemeljitev (primer smrekove monokulture v nižinah), iščemo hkrati za gozd, ki ga želimo gojiti v popolnejši skladnosti z naravnimi pogoji, njegove ekonomsko pogojenost in cilj gospodarjenja. Problemom se ne bomo skušali približati samo z gozdarskega stališča, tj, s stališča gozdne proizvodnje, S tega vidika je problematike izčrpno I* i |