DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 17     <-- 17 -->        PDF

s širšim pojmom gradbeni les. Sklepamo torej, da si pri nas obdobje
povečanega izvoza lesa za pridobitev deviznih sredstev ozir. Za kritje
uvoza in obdobje naraščajoče notranje porabe lesa ne sledita v časovnem
zaporedju, kar je vpreteklosti veljalo kot pravilo v mnogih z gozdovi
bogatih državah, ki so se stopnjema industrializirale, temveč se pojavljata


obe fazi *\istiOČasno in tako intenzivno, da Se skoraj izgublja pregled
nad konicami, ki jih povzročajo potrebe za izvoz po eni ozir. Za notranjo
porabo po drugi strani.


IV


Ali bo les obdržal na seznamu naših surovin sedanje vodilno mesto?
Obseg lesne proizvodnje se sedaj določa po potrebah velikega gradbišča,
v katerega se je spremenila ćela država, in po potrebah za
izvoz. Potrebe se pa ne krijejo z naravnim proizvodom gozda, ki je dozorelo
ali pa tuđi nedozorelo drevo ,temveč s proizvodi iz lesa, ki jih
potrebujejo gradnje, železnice, rudniki, industrija, kmetijstvo — vse
gospodarsko in kulturno življenje jih potrebu je — in ki jih pripravlja
iz surovine lesna industrija. Ves produkcijski aparat od izkoriščanja
gozdov do izdelkov, ki se odstopajc domači ali mednarodni
trgovini, pa ima omejene možnosti glede izkoriščanja surovine. Ena vrsta
obratov izkorišča verjetno surovino bolj neracionalno kakor druga, iz
neke kategorije dobivamo proizvode nizke vrednosti, nekateri obrati
nam dajejo visoko vredne izdelke. Produkcijski aparat, ki se uveljavlja
kot vmesni činitelj med tržiščem in gozdarstvom in ki preoblikuje ali
presnavlja surovino v uporabne proizvode, pa soodluča v večji meri, kakor
se splošno misli, o potrebi same surovine, tj. o obsegu in načinu izkoriščanja
gozdov. Dokler se gozdni fond obravnava preko obstoječega produkcijskega
aparata predvsem s stališča potreb, se seveda zanemarja
vprašanje ravnotežja med prirastkom in užitkom, se zamenjujejo pojmi


o glavnici in obrestih oziroma pojmi o sedanjosti in prihodnosti.
V našo dolžnost sodita studij in analiza odnosov med narodnim gospodarstvom
in njegovo zelo važno vejo, ki ji pravimo lesno gospodarstvo.
Zaradi medsebojnega prepletanja pogojev in vplivov, vzrokov in posledic,
se odnosi narodnega gospodarstva do lesnega gospodarstva in narobe
nujno uravnavajo na vzajemni podlagi. Če se uveljavljajo enostranski obnosi,
npr. z jemanjem predujmov iz gozda na račun glavnice, se narodno
gospodarstvo nič manj ne zadolžuje, da bo moralo krepiti zrahljane
osnove lesnega gospodarstva, ker nima sicer nobenih drugih možnosti,
da se les kot nujno potrebno surovino nadomesti iz drugih virov.


V zvezi z izsledki s področja lesnega gospodarstva; se močno pogreša
posebni avtoritativni organ, ki naj bi uveljavljal določeno usmerjenost
in po njej opredelil gospodarski cilj na področju gojenja gozdov. Ko po
eni strani odkrivamo, da je staremu ekonomskemu liku gozda manjkala
ekološka utemeljitev (primer smrekove monokulture v nižinah), iščemo
hkrati za gozd, ki ga želimo gojiti v popolnejši skladnosti z naravnimi
pogoji, njegove ekonomsko pogojenost in cilj gospodarjenja.


Problemom se ne bomo skušali približati samo z gozdarskega stališča,
tj, s stališča gozdne proizvodnje, S tega vidika je problematike izčrpno


I*


i