DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 16 <-- 16 --> PDF |
nirna. Glavna prednost lesa pa je v njegovem trajnem izvoru," tj. v gozdu, ki ob razumnem gospodarjenju surovino sproti obnavlja, medtem ko se premo´govniki z vsako tono izkopanega premoga izčrpavajo. Po podatkih realizirane proizvodnje je les po teži doslej vedno presegal premog, in sicer v državnem merilu za 60—80%. Medsebojno razmerje, ki ga kaže proizvodnja pred vojno in sedanja proizvodnja se ni bistveno spremenilo, čeprav so sedanje alsolutne številke mnogo večje. V LR Sloveniji odpade odi 100 enot surovine, ki jo realizira gozdarstvo in rudarstvo (preračunane na skupni imenovalec, tj. na težo), na les 57 ©not, na premog 40 in na rude komaj 3 enote. Premog in les sta v tej zvezi preraeunana na enako vsebnost vlage in pepela. Let je toref naša najobilnejša surovina, k i ima e d inega tek meča v premog u. Vse ti sto, kar podčrtujemo glede drugih surovi n, da jih moramo predelati doma, velja torej še prav posebno za našo glavno surovino — les, m V 20-tih letih bivše Jugoslavije je izvoz lesa kril povprečno 20,65% vrednosti vsega izvoza2). Sedaj prispevamo z lesno proizvodnjo k vrednosti izvoza države okr. 26%, medtem ko v izvozu Slovenije krije les 314 skupne vrednosti. To povećanje deleža v izvozu je z ozirom na predvojno stanje stvarno še nekoliko večje, kakor ga kaže vrednostni odnos v kompoziciji izvoza, in sicer iz razloga, ker se je vrednostna struktura poslabšala. Zato so se morale sedaj za enako vrednost posekati sorazmerno večje množine lesa. Po vojni j^e npr. izvoz surovine za celulozo presegal količine, ki so se predelale v domačih tovarnah celuloze. Petletne izkušnje nakazujejo, da izvoz niti ni osrednji problem našega lesnega gospodarstva, čeprav gre za visoke absolutne številke. Za pridobitev količin za izvoz bi morali posekati, če zanemarimo vprašanje vrst in kakovosti lesa, svojih 35% letnega prirastka v državnem merilu. Izkušnje kažejo, da se osrednji problem lesnega gospodarstva ob napredovanju države v smeri industrializacije samodejno pojavi ja v naglo naraščajoči domači potrošnji lesa. Sredi borbe za izvršitev izvoznega plana skoraj nismo občutili, da se najtežje ovire pojavljajo v zahtevah notranjega trga ,v realizaciji projektov petletke, ki se gradijo na vseh področjih gospodarstva, družbenega standarda, kulture itd. Zlasti se pa to občuti pri žaganem lesu tedaj, kadar po´ zadovoljitvi izvoza ostaja za notranjo potrošnjo močno okrnjeni asortiment. Tu so neogibne še nadaljnje neugodne posledice, da se les, ki ne ustreza, pctratno troši in da mora gozd zaradi take neskladnosti oddajati še »dodatne« količine, da bi se zadovoljile domaće potrebe. Analiza našega gospodarjenja z lesom pove, da je izvoz iz leta v leto naraščal,%ni pa v enaki meri naraščal v odnosu na skupno lesno proizvodnjo; zlasti značilen je ta pojav v glavni kategoriji izvoza, ki jo označujemo *) Statistika izvoza proizvoda šumarstva Jugoslavije, Beograd; Ministarstvo šuma i rudnika. 14 |