DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 16     <-- 16 -->        PDF

nirna. Glavna prednost lesa pa je v njegovem trajnem izvoru," tj. v gozdu,
ki ob razumnem gospodarjenju surovino sproti obnavlja, medtem ko se
premo´govniki z vsako tono izkopanega premoga izčrpavajo. Po podatkih
realizirane proizvodnje je les po teži doslej vedno presegal premog, in sicer
v državnem merilu za 60—80%. Medsebojno razmerje, ki ga kaže
proizvodnja pred vojno in sedanja proizvodnja se ni bistveno spremenilo,
čeprav so sedanje alsolutne številke mnogo večje. V LR Sloveniji odpade
odi 100 enot surovine, ki jo realizira gozdarstvo in rudarstvo (preračunane
na skupni imenovalec, tj. na težo), na les 57 ©not, na premog 40 in na
rude komaj 3 enote. Premog in les sta v tej zvezi preraeunana na enako
vsebnost vlage in pepela.


Let je toref naša najobilnejša surovina, k i ima e d inega
tek meča v premog u. Vse ti sto, kar podčrtujemo
glede drugih surovi n, da jih moramo predelati doma,
velja torej še prav posebno za našo glavno surovino


— les,
m


V 20-tih letih bivše Jugoslavije je izvoz lesa kril povprečno 20,65%
vrednosti vsega izvoza2). Sedaj prispevamo z lesno proizvodnjo k vrednosti
izvoza države okr. 26%, medtem ko v izvozu Slovenije krije les 314
skupne vrednosti. To povećanje deleža v izvozu je z ozirom na predvojno
stanje stvarno še nekoliko večje, kakor ga kaže vrednostni odnos v kompoziciji
izvoza, in sicer iz razloga, ker se je vrednostna struktura poslabšala.
Zato so se morale sedaj za enako vrednost posekati sorazmerno
večje množine lesa. Po vojni j^e npr. izvoz surovine za celulozo presegal
količine, ki so se predelale v domačih tovarnah celuloze.


Petletne izkušnje nakazujejo, da izvoz niti ni osrednji problem našega
lesnega gospodarstva, čeprav gre za visoke absolutne številke. Za pridobitev
količin za izvoz bi morali posekati, če zanemarimo vprašanje vrst
in kakovosti lesa, svojih 35% letnega prirastka v državnem merilu. Izkušnje
kažejo, da se osrednji problem lesnega gospodarstva ob napredovanju
države v smeri industrializacije samodejno pojavi ja v naglo naraščajoči
domači potrošnji lesa. Sredi borbe za izvršitev izvoznega plana skoraj
nismo občutili, da se najtežje ovire pojavljajo v zahtevah notranjega
trga ,v realizaciji projektov petletke, ki se gradijo na vseh področjih
gospodarstva, družbenega standarda, kulture itd. Zlasti se pa to občuti
pri žaganem lesu tedaj, kadar po´ zadovoljitvi izvoza ostaja za notranjo
potrošnjo močno okrnjeni asortiment. Tu so neogibne še nadaljnje neugodne
posledice, da se les, ki ne ustreza, pctratno troši in da mora
gozd zaradi take neskladnosti oddajati še »dodatne« količine, da bi se
zadovoljile domaće potrebe.


Analiza našega gospodarjenja z lesom pove, da je izvoz iz leta v leto
naraščal,%ni pa v enaki meri naraščal v odnosu na skupno lesno proizvodnjo;
zlasti značilen je ta pojav v glavni kategoriji izvoza, ki jo označujemo


*) Statistika izvoza proizvoda šumarstva Jugoslavije, Beograd; Ministarstvo šuma
i rudnika.


14