DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 15 <-- 15 --> PDF |
vrednejši proizvodi, če se ti pridobivajo ob sorazmerno fteugodnejšemu izkoriščenju surovine. V, mednarodnih ustanovah, ki obravnavajo gozdarstvo in lesno industrijo, so na podlagi podatkov, zbranih iz različnih pogojev lesnega gospodarstva izračunali srednje vrednosti, ki se dosežejo za surovino, izkoriščeno po nekaterih glavnih tirih industrijske proizvodnje. Pri znanih cenah proizvodov na mednarodnem trgu se deduktivno po odbitku vseh stroškov proizvodnje in investicij izračuna stvarno dosežena vrednost surovine. Številke, ki sei nanašajo na 1 m3 surovine — ustreznih gozdnih sortimentov — in njeno vrednost v dolarjih1) so približno naslednje: les za kurivo 1,25, jamski les 3, gradbeni les 4, železniški pragi 4, razno gradivo iz lesa 6, žagani les 8,5, celuloza za papir 17,5, celuloza za sintetična vlakna 20. Po raznih metodah izboljšarija in požlahtnjenja naravnega lesa se dosegajo za surovino tuđi višje vrednosti do 50 dolarjev in več. Iz prednje razpredelnice sklepamo, da bi za 1 m* lesa dosegli 14 kratno vrednost, če ga uporabimo za papirno celulozo, ali 16 kratno vrednost, če ga uporabimo za kemično celolozo v odnosu na najpreprostejšo izrabo lesa za kurivo. S tem pa nočemo trditi, da bi nižje kategorije uporabe lesa morale sploh odpasti oziroma se umakniti višjim kategorijam, dokler ne dobimo iz drugih ekonomičnejših virov surovin nadomestila za les. Vrednostna] lestvica pa nas opozarja, da je les predragocena surovina za mnoge že od nekdaj udomačene sektorje potrošnje in da z njim moremo nadomestiti marsikatere druge surovine, ki jih naša zemlja nima, oziroma jih mora uvažati. II Pri drugih surovinah radi nakazujerno ekonomske analize v zvezi z našim programom industrializacije, npr. kakšno ogromno težo rude moramo izvoziti za uvoz enega avtomobila. Na podlagi takih analiz borno napravili mikaven sklep, da moramo vso rudo čimprej pretopiti doma in iz tvoriva izdelati vse potrebne kovinske izdelke. Podobne analize moramo napraviti tuđi z drugimi surovinami, v prvi vrsti pa z našimi najobilnejšimi surovinami. Na tehtnici naših domačih surovin prevladujeta les in piremog. Vse druge surovine skupaj ne dosegajo količin, ki jih imamo iz gozdarstva in rudarstva. Kadar koli govorimo o potrebi, da se sedanji. viri surovin razširijo, moramo imeti pred očmi, kaj posamezni sedanji viri za celoto pomenijo, koliko malih števil integriramo. Pri lesu in premogu gre za zelo soroden izvor (prvega črpamo iz živih, drugega iz mrtvih gozdov) in za v kemičnem pogledu sorodno surovino. Eno najvažnejših vprašanj naše gospodarske problematike jei v tem, kako glavni surovini — les in premog — v -izkoriščanju pravilno koordinirati; zato* pespektivno ne bi smeli obravnavati lesa brez vzporednega obravnavanja premoga in narobe. V kakšnem medsebojnem odnosu sta si pa les in premog? Les je obilnejša in uporabnejša surovina, ker ima mnoge prednosti, ki jih premog J) Podatki \u publikacije FAO: Forestrv and Forest Products, World Situation 193(7—1946, Stockholm 1946, |