DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 14     <-- 14 -->        PDF

Ing. LOJZE ŽUMER (LJUBLJANA)


7$Ucu*ie> uovlU stueU v cisueu* $asp$daedt/u


Za svet izven naše domovine ni nič novega v dejstvu, da sekamo
v naišh gozdovih prekomerno, saj je že bivša Jugoslavija presegala
z užitkom za 40^-50% letni prirastek ,Z malimi izjemami seka prekomerno
vsa Evropa, Sev. Amerika in glede na gospodarske gozdove tuđi Sovjetska
zveza ali kratko povedano, ves severni zmerni pas izčrpava v sedanjosti
gozdove preko dopustne gozdnogospodarske mere. Ze pred narnt
so skoro vse gospodarsko zaostale države izčrpavale gozdove zato, da
sol izvažale les, ki so ga med predmeti, kateri pridejo v poštev za mednarodno
trgovino, pač najlaže pogrešale, Če bi hoteli poseči še dalje nazaj
v preteklost, bi morali vsem civilizacijam očitati, da so zelo nerazumno
gospodarile z gozdovi, saj so jih uničevale na vsem pasu od Kitajske do
Spanije, tj. pasu, na katerem živi 60% vsega človeštva. Za libanonsko
cedro se sedaj sklepa, da je rasla v sklenjenih gozdovih ob bregovih Jordana
na površini 265.000 ha, medtem ko najdemo danes ravno tam komaj
3 ali 4 neznatne sestoje. Za najnovejši čas bi ne mogli več trditi, da so
napori za ohranitev gozdov proti samodejnemu toku uničevanja še neznatni,
ne moremo pa vedeti, ali so za uspešno zajezitev uničevanja že
zadostni.


Naša novost ali posebnost pa je v gospodarski dinamiki, ki izvira iz
nove družbene ureditve in v borbi za odpravo gospodarske in kulturne
zaostalosti države za večjo storilnost dela in za boljše pogoje življenja.


I .
V prvih letih svoje prakse sem si ob nabavi preprostega stroja za izdelavo
ladijskega poda natančno beležil vse računske podatke. Vsak
tehnik bi se razveseli! nad ugotovitvijo, da se je stroj, ki ima skromno
vlogo v predelavi lesa, že po 150 delovnih dneh popolnoma odplačal.
V vsaki panogi razvijajoče se industrije so to splošno znane stvari. Tuđi
v lesni industriji ni obrata, ki ne bi težil za tem, da si nabavi in vpreže
v delo vedno več strojev in popolnejših strojev, Tuđi v lesni industriji bi
si radi prisvojili naprednejšo tehniko, bi hoteli doseči popolnejšo izrabo
lesa, pripraviti več proizvodov in vrednejših proizvodov. Zavedamo se,
da potrošnje ne zanima, koliko lesa smo morali posekati za določen proizvod,
ali smo npr. za 1 nr´ gradbenih proizvodov iz lesa morali vzeti iz
gozda 5 ali 3´ m:´ surovine, njo zanima samo količina in kakovost proizvodov..
Znano nam je, da za surovi les iz gozdne proizvodnje dosežemo
nekajkrat večjo vrednost, če ga izkoristimo po naprednejšem tehnološkem
postopku, kakor če ga predelamo po tradicionalnih metodah zaostale ali
enostransko razvite industrije. Lestvica vrednosti, ki se dosegajo iz lesa
ob mehanični predelavi ali ob kemični presnovi, je odvisna od mnogih
tehničnih i ekonomskih činiteljev, ki so svojstveni lesnemu gospodarstvu
vsake države. Zai gospodarski uspeh panoge pa nišo zanimivi niti naj


12