DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9-10/1950 str. 72 <-- 72 --> PDF |
..&0.....L Gozdarski visokošolski sitidij . Slovenifi Pogoji ZB: vsestracaski razvoj «olstva . znaoistveinega dela na področju slovenskega go.zdarstva in lesne industrije so bili .0´stvar;!eiia sele v navi Jugoslaviji po zmagi narodnoosvobodilne borbe in socijalne revolucij-e jtigoslovanskih narodov ter po> liveljavljenju ideje o nacionaiMh enakopravni´h državinih eno´tah. V ^stari Jufoislaviji bila je v Slovem´,´! le ena gozdanska sola, in sicer nižja gozdarska sola v Mariboru od leta 1931 dalje, ki se je morala trdo boriti za «vo^ obstoj. Tedaai^ji v!ladajoći ra2:red, poisßbno veren odsev negativnih strani kapitalističnega sistema ravno v pogledu goizdarstva in lesne industrije, ni mogel ali pa ni hotel videti potreb miodernega gozdarstva ter pois;peševati organski razvoj strokovneiga šolsiva in znanstvene de´j´avnosti- Zato je bilo ob osvoboditvi, ko so´ stopile v ospredje nujme naloge splošne obnove in razvoja gospodarstva pO´ soicijalisti& nih nacelih, najbolj per^oe pomanjkanje Oizir, formiranje strofeovnih kadrov v gozdnem in lesnem goispod´arstvu Siovenilje, V prvih Jetih po osvoboditvi so z ustanovitvijo gozdan&kih in lesnih ´sal, gozdarskega tehnikum^ le&noindulstrii´lskega lodsieka na tehniski srednji soli, Gozdarskega instituta Slovenije in s pirihodom okoli 400 absoiventov nižjih gozdarsikih šol v qperaiiviO´ nastali pogoji .. pridobitev predavaieljskega kadra in za ustanovitev gozdarske fakulltete, JMiajvišjo znanstveno — pedagoško usfenovo v LR Sloveniji je terljal razvoj gozdarstva in lesne industrijle na prehodu v sociljalizem, ko´ bodo upravne enote gozdafstva občutno manjše, a gojenje, varstvo- in iskoriščanje gozdov ter predelava lesa vedno intenzivnejšej to pa bo dosegljivo le s poglobitvijo znanja in z zvišanjem števila Visoko kvalificiranega kadra. Vprašanje gozdarske fakultete v LRS se .je za´čello obravnavati leta 1946, ko j-e tedanji ministar za kmetijstvo in gozdarstvo isposJoval ustanovitev agronomske in [gozdarske fakultete na uniiverzi v Ljubljana. Gozdarski oddelek pa takrat ni bil ustanovljen zaradi tega, ker je bilo treba najprej organizirati nužlj^e in srednje gozdarsko in lesnoindustriijisko šolstvo. Slovenija ni imiefla ob osvoboditvi niti ... šoiske ustanove za gozdarstvo in lesno industrijo (gozdarsko solo v Mariboru ,´.:. tmičii oku pator in odpeljal ves inventar), niti gozdarskega instituta, medtem ko je kmetijstvo že imelo obilico nižjih kmetijisikih sol, srednje km^etSjiske sole in kmetijski znanstveni zavod- Jeseni leta 1948 je tedanoi zvezni minister za gozdarstvo dr. V. Cubrilović podcrta! nujnost, da se gozdarsfca falkulteta v Ljubljani oimprej odpre, navajajoč za to važne razloge; speciföcnoisti slovenskega gozdnega. in lesnega gospodarstva na splošno; vzomo oskrbovanje in regeneracijo l^ozdov na Krasu, ki naj bi bilo za vzgled drugim ljudskim republikam; s stanjem gozdov -neposredno po^vez-ane probleme vodnega oz. eilettro 410 |