DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 5/1950 str. 42 <-- 42 --> PDF |
nemških poskusnih postaj obema služili za podlago, bi se podatki pravzaprav morali ujemati povsod. Mogoče je razlika nastala vsled neenotnega. odbijanja vršičkovine. -Vis. )uikev hrast smreka jelka bor a 2,3 2,9 4,3 4,6 3,9 10 b 3,8 4,0 4,0 1(5 20 c a b c a b c 4,5 6p 6,6 7,0 9,5 9,4 7,0 7,1 10,0 10,2 4,9 7,7 6,7 7,3 10,3 9,4 9,8 5,8 7,7 8,0 10,4 10,2 4,8 7,0 7,2 9,1 9,2 k b) Šurić ima podatke za jelko in smreko skuipaj, kar povzroča, da so podatki večji od smreke nemških poskusnih postaj in" listočasno nižji od jelke. Šušteršičevi podatki se tej razliiki p-rilagode, to se ......, te razlike ruimajo. Šušteršič nima podata 12,3 16,3 12,4 12,8 11.2 kov za hrast. 26 b 12,3 13,1 11,8 c 12,3 M,8 12,5 11,5 a 14,9 16,7 14,3 14,8 13,2 30 b 15,2 16,8 13,6 c 163 13,3 14,7 13,7 a 17,8 16,0 16,5 16,0 36 b 17,9 — 15,0 c 1)4,2 16,5 Kubatura npr. bukve II. bon. razreda se je postoterila pri visini 10 m 0,04 m3 pri visini 30 m 4,00 m3 v razdalji med 10 in 30 m visino drevesa. Obličnik pa naraste komaj na dvakratni iznos. Z obličnikom smo dobili torej neko računsko mero, ki je mnogo konstantnejša od kubature drevesa. Kakšne napake se nam lahko vrinejo pri računanju kubature z obličnikom- Navadno v praksi ugotovimo samo povprečno visino sestoja na malern številu dreves. Za potrebe taksacije bomo skupno osnovico sestoja pomnožili s obličnikom drevesovine. Za potrebe odkazovanja lesa, kjer hoćemo točno vedeti, koliko od skupne gmote odpâde na vsak posamezen debelinski razred, moramo tuđi visino dreves ugotoviti posebej za vsak debelinski razred in tedaj v tablicah ugotoviti temu odgovarjajoči obličnik. 208 |