DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 5/1950 str. 41     <-- 41 -->        PDF

KUBIRANJE Z ODLIČNIKOM


Navadno smo do sedaj računali žalogo lesa stojećih dreves tako, da
smo enostavno množili število z kubaturo posameznega drevesa. Pri tem.
smo si poenostavili račun s tem, da smo kubirali po dvocentimetrskih ali
petcentimetrskih debelinskih stopnjah. Vsak šestoj smo uvrstili v neki od
pet bonitetnih razredov. Ker se mi zdi dosedanji način računanja zaloge
nekoliko prezamuden, predlagani, da se za potrebe urejanja gozdov in
odkazovanja lesa računa po metodi z obličnikom, kakor sledi:


Lesna gmota drevesa je izražena s formulo


v = g h f


ltjer pomeni -v- lesno gmoto, -g- temeljnico = osnovico ali osnovno ploskev
drevesa merjeho v prsni visini, -h- totalno visino drevesa in -f- obličnico
drevesa.


Iz gornje formule sledi


Razmerje gmote drevesa proti osnovici, ki ga v tej razpravi na kratko
imenujem obličnik, je oni faktor, s katerim treba množiti osnovnico, da se
izračuna kubatura drevesa, vidi prvo formulo. Ker je obličnik nespremenjen,
v kolikor je visina nespremenjena, kakor borno pozneje videli, je
obličnik enega drevesa ali več nespremenjen, če se visina ni spremenila.


Lesno gmoto sestoja torej izračimamo tako, da osnovnico vsega sestoja
množimo z obličnikom. ki odgovarja povprečni visini.


V = G . hf


Obličnike so izračunali povprečno iz več tisočev merjenih dreves,


t. j. izračunali so razmerje kubature vsega drevesa = drevesovine proti
osnovici v prsni visini v : g. (Nemci imenujejo Formhöhe, Hrvati pa oblikovisina).
Da smo namesto drevesovine vstavili drevesovino brez vršičkovine,
ki se računa vse izpod 7 cm premera, potem bi dobili obličnik drevesovine
brez vrčiškovine itd., analogno obličnik lubja, hlodovine itd.
Seveda mora biti obličnik drevesovine enak zbiru vseh ostalih obličnikov
skupaj.
Za primerjavo sem izračunal obličnike drevesovine po odbitku vršičkovine
po treh raznih podatkih in sicer:


a) Hilfstabellen für Forsttaxatoren, Karlsruhe 1931;


b) ing. Šuric, vidi Mali šum. tehn. priručnik,


c) ing. Šušteršič, Okularna cenitev sestojev.


Obličniki za vseh pet bonitetnih razredov po Šuriću in Šušteršiču ne


padejo sicer povsem ven o krivuljo, vendar sem zaradi povprečne razlike
plus ali minus tri odstotke (ekstremna razlika deset) vzel za primerjavo
srednje vrednosti. Opaziti je, da se pri 10 m visini dreves podatki razlikujejo,
v ostalern pa frapantno ujemaju podatki po Šuriću in Šušteršiču
s podatki po Hilfstabellen. Ker Šurić in Šušteršič navajata> da se podatki


2Q7




ŠUMARSKI LIST 5/1950 str. 42     <-- 42 -->        PDF

nemških poskusnih postaj obema služili za podlago, bi se podatki pravzaprav
morali ujemati povsod. Mogoče je razlika nastala vsled neenotnega.
odbijanja vršičkovine.


-Vis. )uikev hrast smreka
jelka bor
a 2,3 2,9 4,3 4,6 3,9
10 b 3,8 4,0 4,0
1(5
20
c
a
b
c
a
b
c
4,5
6p
6,6
7,0
9,5
9,4
7,0
7,1
10,0
10,2
4,9
7,7
6,7
7,3
10,3
9,4
9,8
5,8
7,7
8,0
10,4
10,2
4,8
7,0
7,2
9,1
9,2
k b) Šurić ima podatke za jelko in
smreko skuipaj, kar povzroča, da so
podatki večji od smreke nemških
poskusnih postaj in" listočasno nižji
od jelke. Šušteršičevi podatki se tej
razliiki p-rilagode, to se ......, te razlike
ruimajo. Šušteršič nima podata
12,3 16,3 12,4 12,8 11.2 kov za hrast.
26 b 12,3 13,1 11,8
c 12,3 M,8 12,5 11,5
a 14,9 16,7 14,3 14,8 13,2
30 b 15,2 16,8 13,6
c 163 13,3 14,7 13,7
a 17,8 16,0 16,5 16,0
36 b 17,9 — 15,0
c 1)4,2 16,5


Kubatura npr. bukve II. bon. razreda se je postoterila


pri visini 10 m 0,04 m3
pri visini 30 m 4,00 m3


v razdalji med 10 in 30 m visino drevesa. Obličnik pa naraste komaj na
dvakratni iznos. Z obličnikom smo dobili torej neko računsko mero, ki je
mnogo konstantnejša od kubature drevesa.


Kakšne napake se nam lahko vrinejo pri računanju kubature z obličnikom-


Navadno v praksi ugotovimo samo povprečno visino sestoja na malern
številu dreves. Za potrebe taksacije bomo skupno osnovico sestoja
pomnožili s obličnikom drevesovine.


Za potrebe odkazovanja lesa, kjer hoćemo točno vedeti, koliko od
skupne gmote odpâde na vsak posamezen debelinski razred, moramo tuđi
visino dreves ugotoviti posebej za vsak debelinski razred in tedaj v tablicah
ugotoviti temu odgovarjajoči obličnik.


208