DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9/1947 str. 37 <-- 37 --> PDF |
ING. MIRKO ŠUŠTERŠIĆ: TABLICE ZA PREBIRALNI GOZD, LJUBLJANA 1947. V strokovni literaturi doslej nismo imeli donosnih tabel za prebiralne gozdove. Temu se ni čuditi. Kajti zelo težaven je problem, kako prikazati povprečje v gozdu, vkaterem se razvijajo posamezna drevesa razne starosti pomešane med seboj v neštevilnih variacijah in v katerem je medsebojni vpliv poedinih rastlin še premalo raziskan. In vendar je treba za naše gozdove, v katerih gospodarimo (vsaj v Sloveniji) večinoma na prebiralen način, najti norme, ki nam bodo omogućile urediti nacrtno gospodarjenje. Delo, ki leži pred nami je načelo to težavno vprašanje. Izšlo je kot tretja zbirka donosnih tabel (glej Šumarski list 1946. str. 180 in 219). Avtor omenja težkoče normalizacije prebiralnih gozdov z besedami: »Težko je bilo orati to ledino in zato gotovo ni vsć tako in tako, kakor bi si morda želeli. Toda vsako začetno delo je tako«. Na koncu uvoda poziva »strokovne krmarje« — pod katerimi so gotovo mišljeni naši novo ustanovljeni gozdarski znanstveni instituti in gozdarske fakultete — da preizkusijo njegovo metodo in jo po potrebi popravijo, da bo gozdarjem pokazala pravo pot k normalizaciji prebiralnih sestojev. V tablicah je obravnavan najprej čisti prebiralni šestoj jelke in čisti prebiraln i šestoj bukve. Za glavni šestoj navajajo tablice: 1. število dreves, 2. . zalogo lesa, 3. in 4. prirast v m3 in °/o, 5. vsebino razrednega drevesa, 6. visino istega, 7, prehodno (vrastno) dobo, 8. debelni prirastek, 9. razstoj drevja, 10. število dreves, ki odpade na eno drevo zrelostnega razreda, 11. površino, ki odpade na 1 m3 lesa, 12. delež debelnih razredov na lesni zalogi. Za izločani šestoj pa navajajo: 13. število izločanega drevja, 14. razmerje med tem številom in številom glavnega sestoja, 15. izločeno oblovino v m3 in 16. isto v °/o. Tabele so razčlenjene na pet bonitetnih razredov, vsaka boniteta pa je razdeljena še na pet zrelostnih razredov. Zrelostni razred je debelinski razred, v katerem doseže drevje sečno zrelost in katerega povprečna starost nam nakazuje oziroma nadomestuje obhodno dobo. Na straneh 51 do 64 so priključeni podatki letnega donosa (pridelka na lesu) za izločane sestoje (predhodno izkoriščanje) in zrelostni debelinski razred (glavno izkoriščanje). Tabele na strani 65 do 103 navajajo številčne podatke za meša n prebiraln i gozd jelke in bukve glede števila drevja in zaloge lesa po stopnji mešanosti. Tabelam je priložena razprava »Prebiralni gozd«, ki na 54. straneh pojasnjuje razumevanje tabel. V razpravi je tuđi zbrano gradivo raznih avtorjev o prebiralnem gozdu, v kolikor je potrebno za kritično primerjavo z razglablanjem avtorjevih izvajanj, ter so navedene osnove, po katerih je pisec zgradu in izpeljal svojo zamisel o normalnem prebiralnem gozdu. Naročila tablic z razpravo prejema avtor, Ljubljana, Mariborska ul. 17 a, ali Poljanska cesta 2, soba 42. Cena je 100.— Din. Ing. Viktor Novak UPOZORENJE! Šumarska sekcija Društva inženjera i tehničara Hrvatske priprema za štampu slijedeće publikacije: 1. Rad 1. Savjetovanja šumarskih inženjera i tehničara FNRJ, koje je održano u Zagrebu 6—7 jula 1947. god. (izlazi iz štampe koncem novembra 1947. god.); 2. Mali šumarski priručnik-kalendar, pomoćno knjižnica — džepnog formata — za šumarsko i lugarsiko osoblje, (izlazi početkom januara 1948. god.); 3. Lugarski udžbenik za polaznike nižih šumarskih škola, kao i za lugarsko osoblje na terenu (izlazi do konca marta 1948. god.). 299 |