DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 8-9/1939 str. 74     <-- 74 -->        PDF

lava osnov za gozdove po kvalificiranih strokovnjakih, za katere so kot
upravitelji nastavljeni — brez pooblaščenja.


S prvim je porušeno načelo ločitve nadzora od uprave, za kar se
je svojčas dravska banovina najbolj in pravilno borila, ter načelo, da
je ilzdelövanje in presojanje elaboratov v eni roki nezdružljivo. Ražen
tega je nemogoče, da bi bila ta dela pravočasno izvršena po osebju, ki
niti uradnega dela kakor samo ugotavlja, ne zmaguje. Še manj bi bilo
socialno zahtevatil, da bi to vršili brezplačno, do površine 50 ha. Stvarnega
nacrta za gozde od 20 do 50 ha površine se ne da narediti preko
noči, kdor pozna to delo. Če je pa dotični upravičen do honorarja,
potem naj pa nosi tuđi vse konsekvence in odgovornosti avtoriziranega
inženjerja, ki je pod nadzorstvom svoje zbornice in seveda tuđi! davkarije
in naj ne bo uradno uprednosten za privatna dela. Jasno je, da z njim
kot uradno osebo ne more konkurirati privatnik. Tuđi ne drži argument,
da taka mala gozdna posestva, recimo iznad 10 ali 20 ha, ne zmorejo
stroškov za predpisane nacrte, ki bi jih izdelovali poobl. gozd. inženjcrji.
Žalostno bi bilo za te gozde, če bi za desetletko ne prenesli teh stroškov,
ki bi na leto in po ha podeljeni znesli 5 do 10 dinarjev. Če so užitniki teh
gozdov ugovarjali tej novotariji, je razumljivo, ker vsaka novotarija
budi nerazpoloženje, najbolj pa so ugovarjali zato, ker nišo bili prav ali
so ćelo napačno informirani. Če bi jim bilo jasno kakor jim je ta institucija
na pr. za civilne geometre in notarje, bi ne bilo ugovorov.


Z drugim pooblastilom finančnega zakona je pa porušeno temeljno
načelo, ki predpisuje za vse obrate z neko kapaciteto pooblaščene inženjerje
kot voditelje. Zakon je s to določbo dobro poudaril važnost strokovnega
vodstva in odgovornosti in zato stavlja kvalificiranega^ upravitelja
pod kontrolo zbornice v strokovnem in moralnem oziru. Še posebne
važnosti je ta določba za gozdna veleposestva in lesne industrije,
ki so često v tujih rokah in ki morajo po zakonu imeti kvalificiranega
upravitelja. Za tako velika podjetja stroški za avtorizacijo in članarino
sploh ne pridejo vpoštev in ni torej nobenega vzroka, da so se taka temeljna
moderna načela porušila ravno in izjemoma za dravsko banovino,
ki naj bi najbolje razumevala potrebe modernega in naprednega
gospodarstva in kjer so take zaščitne določbe z ozirom na varstvo narodnega
gospodarstva najpotrebnejše.


Kdor pravilno razumeva tendenco tega zakona, bo v njem našel
tuđi rešitev, kako popraviti veliko vrzel v določbah z. o g. ki na pr. na
podlagi pravilnika za privatne gozdove do površine 2000 ha v dravski
banovini (t. j . 90% vseh privatnih gozdov) pušča strokovno tehnično
upravo popolnoma v nemar in iz vida, tako da z njimi lahko gospodari
vsakdo ali pa nobeden. Poobl. gozd. inženjerji bi bili poklicani, da prevzamejo
strokovno tehnično upravo teh gozdov, za katere bi morala biti
z zakonom obligatorno a ne fakultativno predpisana tehnična uprava
(§ 107 z. o g.).


Končno pa ves nameravani efekt zakona izpremi v iluzijo uradno
tolmačenje »področja nadleštva« iz prvega stavka § 18 z. o poobl. inž.
(vsaj za dravsko banovino), da je namreč to področje — srez. Kaj pomeni
za pooblaščenega gozdarskega inženjerja srez — posebej v dravski
banovini — kot področje njegovega strokovnega udejstvovanja za
njegovo eksistenco, je na dlani. Optimistično računam, da bi ga srez pov


482