DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 8-9/1939 str. 72     <-- 72 -->        PDF

ter´m pripadajo tuđi pooblaščeni gozdarski inženjerji. To se pravi, namiri
take institucije je, držati strokovna (tehnična) dela na neki visini,
na drugi strani pa tem delom in aktom dajatii urađen značaj strokovnotehnične
pravilnosti, katerih ni treba od strani: oblasti sele preizkušati.
Elaborat torej, ki ga predloži pooblaščeni gozdarski inženjer, za katerega
po tem zakonu jamči osebno, moralno in materialno, in ga mora zaradi
kontrole registrirati pri svoji! zbornici, vzame državna oblast neposredno
kot vsak urađen akt v postopek in rešitev. Če na pr. predloži pooblaščeni
gozd. inženjer gospodarski! nacrt kakega gozda v odobritev,
pristojna oblast tega ob pregledu skladnosti z zak. predpisi brez nadaljnjega
potrdil, ker je urađen žig in podpis poobl. inženjerja kot oblastveno
priznanega strokovnjaka jamstvo, da je elaborat v tehničnem strokovnem
pogledu v redu. Praktično odpadejo torej vse uradne komisije v terenu
in event. preskusne kontrole na objektu in slično. S tem je nadzorna
oblast na korist hitrega poslovanja z delom izredno razbremenjena. Le
na ta način ima vsa ta institucija tuđi svoj »raison d´etre«, ki bi bila
sicer nesmiselna in samo balast na vozu našega gospodarstva in javne
uprave. Obenem je bila pa s tem zakonom v gozdarstvu izvedena tuđi
zadnja konsekvenca načela delitve nadzora od uprave gozdov, ki je
princip vsakega stvarnega in urejenega gospodarstva.


Nikakor ni združljivo, da nekdo svoje lastno delo obenem nadzoruje
in ocenjuje. To se je pa v gozdarstvu do sedaj bolj ali manj moralo
goditi, dokler so na pr. pretežno večino gospodarskih načrtov in drugih
elaboratov izdelovale uradne osebe, ki so drugi! dan nastopale kot nadzorna
oblast. Ugovor, da gospodarske nacrte in predloge za sečnjo odobruje
oblast druge stopnje, je sicer formalno pravilen, a dejansko na
stvari nič ne spremeni1, ker končno nadrejena oblast preko referenta ne
more. V primeru, da referent za odobravanje takih operatov te sam
izdeluje, pa tuđi teoretično drži moja ugotovitev.


Potreba izdelovanja načrtov in drugih elaboratov po strokovnem
državnem osebju za privatne gozdove je bila utemeljena z argumentom,
da poobl. inženjerjev mi, oz. jih je mnogo premalo, da bi bili kos temu
poslu. To, na videz pravilno utemeljitev je ministrstvo svojčas tuđi
uvaževalo in dalo državnemu osebju v tem pogledu naravnost pobudo
za privatna dela. Dejansko pa je bilo tako, da poobl. gozd. inženjerjev
ni bilo le zato, ker žanje ni bilo dela ih torej nobene eksistence, kar sem
žc uvodoma omenil. To je v letu 1934. inženjerska zbornica v Ljubljani
v predstavki ih ugovoru proti tozadevnem nameravanem razpisu ministrstva
za gozde in rudnike br. 10.115 od junija 1934. glede razširjenja
delokroga državnega strokovnega osebja na škodo poobl. gozd. inženjerjev,
pravilno ugotovila in utemeljila v zgoraj navedenem smislu.
Dokaz pravilnosti moje trditve in stališča zbornice je porast števila
pooblaščenih gozd. inženjerjev po uveljavljenju novega tzd. zakona.
Tuđi je zmotno mnenje, da bi poobl. inženjer ne smel imeti v svojem
uradu pomožnega in strokovnega tehničnega osebja v poljubnem številu,
po drugi strani! pa, da bi moral otvoriti svoj urad. Pri vsem tem pa je
znano, da gozdarskega nadzornega osebja, zlastü v dravski banovini,
silno primanjkuje in da so v tej banovini sreski gozdarski referenti z
mnogo prevelikimi službenimi področji tako preobremenjeni zgolj s pisarniškimi
posli in vsemi mogočimi statistikami, da njihovo pravo in
najvažnejše strokovno nadzorno delo v terenu domala počiva. Jasno je,


480