DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 8-9/1939 str. 71     <-- 71 -->        PDF

.. .. je . ..... ..... ...... ...... ........ ........ ......
.. 0. .... 1000/37, ..... .. ............. ......... ....... .. .......
. ........ . ............ ......, . .. .. .. ......... ......... .
....... ......... ... .. ..... ....... ......... .......... .........
......., .... . .........?


RÉSUMÉ.
L´auteur traite les diverses formes de possession, en commun, des forets monténégrines.
Ses considérations ne portent que sur des problemes purement législatifs.


Ing. MIRKO ŠUŠTERŠIČ (Ljubljana):


POOBLAŠČENI GOZDARSKI INŽENJERJI


(INGÉNIEURS FORESTIERS CONCESSIONNAIRES)


Po začasni uredbi o ustanovitvi inženjerskih zbornic in začasni
uredbi! o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih iz leta 1924. so zlasti: pooblaščeni
gozdarski inženjerji obstojali le na papirju, dokler jih zakon iz
leta 1937. ni poklical v pravo življenje in jim ni pravilnik o njihovem
delokrogu, ki je izšel leto dni za zakonom, ustvaril tal za njihovo delovanje.
Morda noben zakon ni bil v narodni skupščini in senatu tako
enodušno sprejet kot zakon o pooblaščenih inženjerjih in je to redek
naš moderen in času ustrezen zakon, ki ni ostal samo v mrtvi črki,
temveč se preliva v življenje.


Če se omejim na gozdarsko stroko, ji je bila s tem zakonom pri


znana neka važnost, ki jo zasluži, katere se pa naša široka javnost tuđi


iz plasti intelektualcev še zdavnaj ne zaveda. Gozd kot naravna bio


loška tvorba z vsemii svojimi svojstvi je tako izredne važnosti ne samo


za naše narodno gospodarstvo, marveč za najširši narodni dobrobit, da


je treba" kar najbolj omejiti svojevoljno razpolaganje posameznikov s to


dobrino na škodo splošnosti, kakor tuđi čim bolj odstraniti nestrokov


njaško upravljanje s tem prevažnim narodnim kapitalom. V tej težnji


je ta zakon samo izpopolnil zakon o gozdih ter dvignil raven gozdar


skega udejstvovanja na tako strokovno in kakovostno visino, kakršna


pomembnosti gozda pritiče. Prelomil je za vselej s splošnim mnenjem, da


je vsakdo poklican gospodariti z gozdom, ki se na svojem izprehodu


slučajno zašeti med drevje.


S pooblaščenimi! gozdarskimi inženjerji je ta zakon ustvaril insti


tucijo, podobno oni, že prej poznani civilnih geometrov, notarjev itd., ki


kot uradne osebe vrše neke odrejene posle pod nadzorstvom njihovih


poloficielnih in prisilnih stanovskih zbornic. Preko teh so torej člani


državi odgovorni za svoje delo tako strokovno kakor moralno, da vrše


svoje strokovne posle javnosti v korist in s tem razbremene državne


upravne oblasti. Kajti akti in dela, ki jih vrše člani takih zbornic, so


uradni akti, katere državna oblast kot take priznava in jim daje uradno


verodostojnost. V tem ravno leži najvažnejši moment teh institucij, ka


479