DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 38     <-- 38 -->        PDF

Veliko vidnejši pa so uspehi teh prireditev v praktićne m
oziru. Številni nasadi, ki so jih ustvarile male deške roke, že veselo
uspevajo in kažejo koristne posledice sodelovanja mladine, pedagoga in
strokovnjaka ter njih skupnega prizadevanja. Nasadbe so povečini manjšega
obsega na neznatnejših površinah, na katere zadenemo med mnogimi
drugimi: parcelami v gozdu. Nekatere kulture pa se razprostirajo
tuđi na večji ploskvah, koder so se udejstvovali: šolarji po več let zapoedoma.
Zlasti razveseljivi so uspehi tam, kjer se je posrećilo med navadnim
drevjem posaditi tuje koristonosne drevesne vrste, od katerih
pričakujemo veliko izboljlšanje prirasta v naših malih kmetskih gozdovih.


Slika 5., ki je bila posneta leta 1935., nam kaže enega izmed takih
nasadov. Objekt je pogozdila šola Podbrezje v letu 1931. pod vodstvom
ing. Igo Krauta s sadikami smreke in duglazije. Navadni bor se je bil
naravno zasejal, Duglazija (D) in bor (B) sta v rasti! daleč prekosila


Slika 5. Saditcv z duglazijo. (Foto: J. Novakova, Ljubljana).


smreko (S). Pri nadaljni negi nasada odstranjujejo bor, da se bo ohranila
v prvi vrsti duglazija, v drugi pa smreka.


Iz tabel I, II in IV je razviden efekt mladinskega pogozdovanla
glede na posajeno ploskev, na množino sadik in semen ter glede na
različne drevesne vrste v posameznih Ietih. Pri tem ne smemo pozabiti,
da se. vsled neugodnega vremena (zlasti suše), slabega saditvenega ma-
Teriala. rr.rčesa (rilčkarja) in nepreciznega dela mnogo drevesc ni prijelo
ali pa pozneje propadlo. Vendar pa izguba na posajenih sadikah (posejanem
gozdnem semenu) ni dosti višja, kakor pri pogozdovanjih, ki jih
vrše odrasli! delavci.


Praktična stran dečjih dnevov za pogozdovanje je tuđi ta, da ima
gozdar več prilike priti v stik s posestniki! gozdov, z učitelji in z mladino..
Pri tem se mu nudi možnost, da spozna mentaliteto gospodarja, učitelja
in učenca, njih gospodarske razmere ter da uredi svoje delovanje v oni
smeri, ki obeta največ koristi napredku gozdno-gospodarskih razmer.


368