DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 24 <-- 24 --> PDF |
pošto nemam mogućnosti, da je redovno pratim. Ali u beogradskoj štampi, koja ipak ima najveći tiraž, nema ni reci ni traga od akcije tih odbora za propagandu pošumljavanja. Nema tragova ni u Sarajevskoj lokalnoj štampi. Doduše, u »Politici« bila su otštampana dva članka prof. Marinovića, ali ovo nije zasluga tih odbora. Svakako je naša stanica u mnogom popunila ovaj nedostatak i sa ovog gledišta učinila je mnogo više, nego svi odbori skupa. Ko želi da poriče ovu činjenicu samo zato, što mu se ona ne sviđa, neka izvoli. RÉSUMÉ. En continuant ses articles publiés dans notre revue (l´an 1937 et 1938) sur ce meme sujet, T´auteur fait rapport sur l´état qu´ont atteint ses cultures »rapides« vers la fin de l´été précédent. Ing. VIKTOR NOVAK (L/ubijana): O POGOZDOVANJU Z MLADINO (REBOISEMENT A L´ AIDE DES ÉCOLIERS) Preteklo je že nad deset let, odkar smo začeli pogozdovati s šolsko mladino ob prireditvah pod imenom »dečji dan za pogozdovanje«. Glavni1 namen teh dnevov na] bi bil propaganda in povzdiga splošnega zanimanja za napredek gozdnega gospodarstva, Podobne cilje zasledujejo nedavno ustanovljeni odbori za propagando pogozdovanja. Razvoj in potek dečjih dni v preteklosti nam daje pobudo, da se ozremo nazaj im vidimo, kaj´ s o dosegle p o z i t i v n e g a p r i r e d i t v e d e č j i h dni v prošlih 1 e t i h, in nam nudi s m e r n i c e, po katerih bi se bilo treba v bodoče ravnati, da odstranimo težave, ki so oviraie razmah pogozdovalnih dnevov do zdaj. Sledeča izvajanja se nanašajo na potek prireditev dečjih dnevov v Sloveniji (v dravski banovini oziroma v bivši ljubljanski in mariborskii oblasti) in se naslanjaju deloma na podatke letnih poročil gozdarskega odseka kraljevske banske uprave v Ljubljani. O dosedanjem razvoju. Že pred svetovno vojno so opozarjali strokovni listi na pogozdovanje z deco. V notici1 takega lista iz leta 1912. bererno: »Neniavadetn način pogozdovanja so uvedli naFrancoskem, namreč pogozdovanje z učenci. Ustanovili so veliko število šolskih društev, ki naj bi posadila pusta zemljišča z drevjem. Ta novost ima presenetljive uspehe in vzpodbuja, da bi jo posnemali tuđi drugje. V departmajih Jura in Doubs so ustanovili 103 taka društva, ki so leta 1907. posadila 77 ha 1 Oesterr. Vierteliahresschrift fur Forstwesen, letnik 1912. str. 273. 354 |