DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 6/1939 str. 54     <-- 54 -->        PDF

Na šmukama se može natovariti i voziti oko 1 p. m. ogrijevnoga drveta, a njih
vuku dva vola.
Po tome što su različni nazivi kod šmuka sasvim izabrani i dotjerani, vidi se,
da je to stara sprava.


(Slika šmuka od gospodina ing. Presečkog prikazuje ljepše izrađene šmuke, te
bez trte, dok su one, što sam ih ja sam vidio, prostije, t. j . kod njih je sve zatesano
prosto, dakle sjekirom).


Dr. Stjepan Filipović, Zagreb


IZ UDRUŽENJA


ČETRTA ODBOROVA SEJA LJUBLJANSKE PODRUŽNICE JUGOSLOVANSKEGA
GOZDARSKEGA ZDRUŽENJA.


Dne 17. marca t. 1. se je vršila v društvenih prostorih v Ljubljani četrta odborova
seja Ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja. Na seji je odbor
med drugim razpravljal o gozdarskem muzeju, o lesnih in gozdnih zadrugah ter o
osnutku za nove ljubljanske uzance za trgovanje z lesom.


Glede gozdarskega muzeja je odbor sklenil, da si predsednik in tajnik podružnice
ter član odbora ing. Mirko Šušteršič ogledajo prostore za gozdarski muzej v Mariborskem
gradu in se zaradi gozdarskega muzeja osebno dogovore z ravnateljem Mariborskega
muzeja.


Večji del seje je bil posvećen razpravi o lesnih in gozdnih zadrugah. Pri tej
razpravi se je povdarilo, da manjši, kmečki gozdni posestniki prodajajo les po cenah,
ki nikakor ne odgovarjajo vrednosti lesa. Vzrok tej, za gozdno gospodarstvo škodljivi
pojavi je zlasti pomanjkanje v organizaciji lesne trgovine, drago posredovanje med
lesnim producentom in konzumentom, pomanjkljivost v izdelavi in predelavi lesa,
neetnost lesnih izdelkov, rnedsebojna konkurenca gozdnih posestnikov itd. Pri razpravi
se je tuđi povdarilo, da so kmečki gozdovi, ki sestavljajo pretežni del slovenskih gozdov,
brez strokovne uprave. Posledica tega je, da pada donos teh gozdov in da ti gozdovi
daleč zaostajajo za dobro upravljanimi veleposestniškimi in držvnimi gozdovi. Temu
zlu naj bi odpomogle lesne oziroma gozdne zadruge, ki bi se ustanovile tarn, kjer so
za to dani pogoji. Inicijativo za ustanavljanje lesnih in gozdnih zadrug naj bi prevzela
Kmetijska zbornica, ki ji je poverjeno varstvo in pospeševanje kmečkih interesov. Naloga
vseh gozdarjev pa je, da z živo besedo in s primernimi članki v dnevnih in strokovnih
listih širijo idejo zadružništva med ljudstvom. V Sloveniji obstoja že več lesnih
zadrug, med katerimi zlasti uspevajo one zadruge, ki so včlanjene pri firmi »Marad«.
Na seji je bilo sklenjeno, da podružnica priredi predavanje o zadrugah, k kateremu bi
bili povabljeni vsi člani podružnice in Kmetijska zbornica.


Pri razpravi o osnutku za nove ljubljanske uzance za trgovanje z lesom je bil
odbor mnenja, da bi se te uzance morale bolj prilagoditi zagrebškim uzancam, ki veljajo
za območje, s katerim ima Slovenija tesne trgovske stike, in ki so zelo popolne. Osnutek
novih uzane je v glavnem prilagođen dunajskim uzancam; nekatera dol o čil a, ki se razlikujejo
od podobnih določil v dunajskih uzancah, pa se s stališča lesnih producentov
ne morejo zagovarjati. Osnutek uzane je bil poverjen dvema članoma odbora v podrobno
proučitev.


320