DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 8/1936 str. 9     <-- 9 -->        PDF

barstvo, zakoni in trgovsko knjigovodstvo dokončno
dodelani in da bodo dalj časa porabni za pouk na šoli, za priročnike pomožnega
gozdarskega osebja in malih ter srednjih gozdnih posestnikov.
Vsi predmeti naj se vedno naslanjajo na čim nazornejšo in čim razumljivejšo
razlago, na poučne izlete, praktične vaje, vzorce, modele, primerke,
slike, načrte, skice, skioptične slike, diagrame, terenska dela i t. d. Dobro
bi bilo pri zakonih poučevati še državno administracijo.
Praktične vaje, terensko delo in poučni izleti naj
trajajo v vsakem šolskem letu vsaj 30 dni po najmanj osem ur. Samo
z vajami in z ogledi ter deli na terenu bodo mogla postati gojencem
razna teoretska znanja razumljivejša in jim bodo lažje ostala v spominu.
To je edina možna pot, da bo izobrazba na šoli praktično pripravila
gojence za uvod v njihovo bodoče delo in da bodo absolventi čim sposobnejši
za praktično porabo njihovega teoretskega znanja.


Dobro bi tudi bilo, če bi na koncu vsakega leta odšli gojenci z nastavniki
na večjo ekskurzijo, na kateri bi se učna snov zaokrožila in dodelala
z ogledi raznih gozdnih ekonomij in podjetij za predelavo lesa.


Pomožn i predmet i so nujno izpopolnilo glavnih predmetov.
Zdravstv o nudi neprecenljivo znanje, ki bi si ga moral prisvojiti
vsakdo, zlasti pa gozdarsko osebje. Orožarstvo in strelstvo je
predmet, ki ga gojenci ne smejo pogrešati. Kmetijstv o je prevažno
za vse, zlasti pa za bodoče gozdne posestnike. Koristno in neobhodno
potrebno je uvesti strojepisje , na dveletni šoli kot obvezen, na
enoletni pa kot neobvezen predmet; to zahteva stopnja sodobne administracije,
kar more potrditi vsak praktik; kajti, strojepisja ne more več
pogrešati skoraj nobeno podjetje in nobena ustanova. Obvezen naj postane
za obe šoli tudi smučarski tečaj. Smučanje je sredstvo
za obhode terena v zasneženih krajih; potrebno je predvsem pomožnemu
gozdarskemu osebju in težko bi bilo razumeti, če bi se ne dajala pomoč
za tečaje prvenstveno bodočim logarjem in gozdarjem. Priporočljivi so
tudi razni drugi tečaji, ki se vršijo v Mariboru, n. pr. fotografski, alpinistični
in dr.


Šolski internat naj se zadrži v sedanji obliki in gojenci naj
bodo vsi internisti. Skoraj da si ni mogoče zamisliti šole za pomožno
gozdarsko osebje brez internata. Z njim je omogočeno intenzivnejše
učenje in poučevanje; gojenci se navajajo k rednemu življenju, na strogo
disciplino, na primerno vedenje proti tovarišem in proti drugim; razvija
se tovarištvo in smisel za skupno delo ter za delitev dela in reči moremo,
da se gojenci sčasoma navzamejo nekaj gozdarske tradicije.


Število gojencev naj ostane maksimirano na trideset. Izkušnje
dokazujejo, da je mogoče uspešno delo z največ približno petnajst
gojenci v vsakem letniku. Pri večjem številu ne bi bil možen individualen
pouk obširne snovi, prepotrebno nadzorstvo, stalen stik vseh
nastavnikov z vsemi gojenci ter intenzivno učenje in poučevanje; končno
se tako ne bo pripravljalo za prakso odvisno število absolventov.


Če ne bo šola ostala vedno na enaki stopnji, se bo moralo ipove^
čavati šolsko osebje. Zavodu bi bila potrebna že sedaj laboran t in
šolsk i tajnik . Zbirke bodo mogle biti urejene šele tedaj, ko bo
zavod imel laboranta, ki bi mogel biti obenem instruktor gojencev in
prefekt internata. Tajnik bj prevzel vso administracijo, blagajno in eko


395