DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 8/1936 str. 5 <-- 5 --> PDF |
prej ne dodeli učn i gozd . Šele tedaj, ko bo imela šola v svoji upravi dovolj velik gozd, bo zavod imel možnosti izvrševati svoje smotre, ki se nikakor ne smejo omejevati na produkcijo deset do trideset pripravnikov za logarje in gozdarje vsako leto. Šolski gozd naj ,bo življenja sposobna ekonomska enota v popolni in izključno šolski upravi; edino nadzorno službo naj vrši državna nadzorna gozdarska oblast. Poleg redne državne ekonomije in uprave naj skrbi šola za čim več učnih objektov in naprav v gozdu samem (poizuksne ploskve z raznimi načini gojenja in izkoriščanja, naprave in ureditve za nabiranje podatkov za znanstvene zavode, razna merjenja, praktični preizkusi teoretskih in praktičnih gozdarskih dognanj in ugotovitev i. t. d.). S takim gozdom in z gozdarsko razstavo ter z laboratoriji bi mogla šola nuditi gojencem res praktičen pouk in praktično terensko ter pisarniško delo, mogla bi prirejati razne tečaje, omogočala bi strokovno izpopolnjevanje nastavnikov in sodelovanje učnega osebja v razvoju gozdarske stroke ter pri gozdarski prosveti. Zavod bi mogel dajati odgovore in tolmačenja na vprašanja gozdnih posestnikov in raznih ustanov ter bi tako posegal tudi v praktično gozdarstvo, zlasti na malih gozdnih posestvih v Sloveniji. Verjetno bi bilo še najboljše — če bi se šola razvijala v opisani smeri — da se na šoli ustanovi postaja za gozdne poizkuse , kar bi gotovo bilo v korist našega gozdarstva, zlasti praktičnega. ustvarjanju namenov šole bi služili tudi tečaj i za gozdn e posestnike, gozdne čuvaje, lovske čuvaje in idr. Tečaji bi se prirejali po potrebi in če bi se priglasilo dovolj tečajnikov. Trajanje in snov tečajev bi se določala po potrebi in za vsak tečaj posebej. Gojenci enoletne in dveletne šole naj bi se sprejemali pod istimi pogoji kot do sedaj. Dobro bi bilo edino, če bi se starost predpisala od 18 do 30 let in ne od 16 do 24 let. Starost 16 let je prenizka, ker ti fantje še nimajo dovolj resnosti in ker ne morejo tako logično in praktično misliti kot starejši; razen tega večina njih še ne more biti telesno sposobna za mnoge praktične vaje in terenska dela, ki zahtevajo večji itelesni napor in trdno zdravje. Tudi v šoli in v internatu sta otežkočeni disciplina in vzgoja radi prevelikih razlik v duševnem in (telesnem razvoju gojencev. Starost najmanj 18 let je poleg tega še praktičnejša, ker morejo najmlajši absolventi oditi kmalu po absolviranju šole k vojakom, česar sedanji ne morejo; dobiti primerno prakso jim je pa težko, ker so premladi. V času od absolviranja do odsluženja vojaškega roka velika večina nima nobene zveze z gozdarstvom, pozablja pridobljeno znanje in izgublja tradicijo, sprejeto v gozdarski šoli in v šolskem internatu. Vse to postane velika ovira pri uvajanju v poznejše praktično življenje v stroki. Zgornja meja tridesetih let pa še ni previsoka, kajti, dosedaj so se ravno starejši fantje pokazali za najresnejše, najpridnejše in najbolj disciplinirane. Izbira med priglašenimi ni lahka. Prednost naj se daje tudi v naprej gozdnim posestnikom, potem tistim, ki so že bili v praksi in šele na koncu naj se med ostalimi izberejo najboljši. Ker ne morejo biti v mnogih primerih izpričevala zadosten kriterij, bi bilo najboljše, če bi vsi prosilci prišli v Maribor in bi se na šoli izbrali najprimernejši. Toda tega ni mogoče zahtevati radi prevelikih stroškov in v bistvu bo treba ostati pri že uvedenem načinu izbire. Od vseh se mora zahtevati telesna sposobnost 391 |