DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 8/1936 str. 4 <-- 4 --> PDF |
pridelkov vsake vrste; v gozdove s strokovno in nestrokovno ekonomijo; v gozde z načrtno in breznačrtno ekonomijo; v nižinska in gorska poljska ter gozdna lovišča z raznovrstno pernato in dlakasto nizko ter visoko divjadjo; in do ribarstva v potokih, rekah in ribnikih. Razen tega je lahko pridobiti honorarne nastavnike med profesorji pomožnih strok za nujno potrebne pripravljalne in pomožne predmete; gojenci pa imajo možnosti udeleževati se raznih potrebnih tečajev in predavanj, kar ne bi bilo mogoče v manjšem kraju na deželi. Name n šol e naj bo bolj širok in naj se glasi n. pr.: »Namen šole je, dajati gojencem nižjo gozdarsko izobrazbo in sodelovati pri splošni gozdarski prosveti«. V dosego tega namena naj ostaneta na zavodu stalno enoletna in dveletna šola. Kombinacija enoletne šole in dveletne šole s sprejemanjem vsako drugo leto je zelo praktična; malo je verjetno, da bi izprememba tega mogla biti koristna. Na enoletni šoli dobijo bodoči posestniki malih gozdnih posestev zadostno izobrazbo; tudi večina ne zmore dveletnega šolanja radi prevelike izgube časa in denarja. Drugi absolventi enoletne šole, ki računajo na državno ali privatno službo, pa morejo dobiti v enem letu dovoj trdno podlago teoretskega in praktičnega znanja za pripravljanje v praksi za izvrševanje logarske službe. To velja zlasti v primeru, ko se zahteva za vstop v enoletno šolo samo predizobrazba osnovne šole. Kajti, trditi se more, da je za dveletno šolanje v stroki pomožne gozdarske službe splošno osnovno šolsko znanje premalo in da bi dveleten pouk dosezal približno isto kot enoleten, samo učenje in poučevanje bi se raztegnilo, bi postalo lagodnejše in ekstenzivnejše ter bi pomenilo potrato časa. Na dveletni šoli se more nuditi in dajati bolj obširna in nekoliko višja izobrazba kot na enoletni, ker se zahteva za vstop najmanj nepopolna nižja srednja šola. Praksa na šoli je pokazala, da se more od absolventov dveletne šole zahtevati več znanja za pomožno gozdarsko tehniško službo, kar se nikakor ne bi moglo niti pričakovati niti zahtevati od gojencev z osnovno šolsko predizobrazbo, četuti z dveletnim šolanjem. Do sedaj zahtevana splošna predizobrazba zadostuje za uvod v nadaljnjo strokovno izobrazbo, če so gojenci marljivi, bistri in spretni. Končno se morajo taki izbirati, ker ni nobeno drugo pomožno osebje v praksi tako in toliko prepuščeno samo sebi kot ravno gozdarsko. Zahtevati predizobrazbo najmanj nepopolne nižje srednje šole za vstop v dveletno šolo je tudi najpraktičnejše in najpravičnejše za določitev ranga sklepnih izpitov po ministrstvu prosvete, ker odgovarja časovno točno štirim razredom nižje srednje šole in nižjemu tečajnemu izpitu. Če bi se zahtevali štirje razredi srednjih šol, bi bili absolventje nezadovoljni z rangom nižje srednje šole in zahtevali bi za svoje šolanje rang popolne srednje šole, do katerega pa ne bi imeli docela utemeljene upravičenosti. Samo s poukom na obeh šolah bi bil namen šole preskromen; zato naj se ustanovi stalna gozdarska in lovska razstava. Taka ustanova bi imela velik pomen za šolo, za strokovno ´osebje v praksi, za gozdne posestnike in propagando gozdarstva. Svoj cilj bi dosezala, če bi nudila gojencem učila in praktičen pouk, če bi omogočala učnemu osebju čim nazornejše in praktičnejše poučevanje gojencev, če bi dajala možnosti za študij nastavnikov in za izpopolnjevanje njihovega strokovnega znanja ter če bi širila v javnosti in med šolsko mladino zanimanje za pravo gozdarstvo in s tem sodelovala pri splošni gozdarski prosveti. Svojega namena pri podajanju nižje gozdarske izobrazbe in pri širjenju splošne gozdarske prosvete ne bo mogla šola dosezati, če se ji čim 390 |