DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 8/1936 str. 10 <-- 10 --> PDF |
nomat. To delo se ne more še v naprej zahtevati od nastavnikov, ki ravno radi tega ne morejo načeti raznega nujnega dela v zbirkah in nimajo časa za drugo udejstvovanje, ki naj bi bilo naloga nastavnikov gozdarske šole. Njihovo delo se pa bo moglo poglobiti in razširiti, če dobi zavod vsaj še enega nastavnika, kar je vidno že iz podatkov v kroniki, ki dokazujejo, da so nastavniki obremenjeni s prevelikim številom učnih ur in da pride na vsakega preveč različnih učnih predmetov. Za laboranta bi bil najprikladnejši absolvent dveletne gozdarske šole; za tajnika bi se pa moglo namestiti administrativnega uradnika z nekaj let prakse. Učno osebje nima samo notranjega dela, ker je v interesu nujne izobrazbe gojencev čim več poučevanja na terenu. Krediti za potne stroške so tako malenkostni, da skoraj ne pridejo v poštev. Pogosto se dogaja, da gredo nastavniki na terenske praktične vaje in na poučne ekskurzije na lastne stroške, ker ne morejo v interesu gojencev trpeti pomanjkanja praktičnega poučevanja. Zato naj se odobri nastavnikom mesečni potni pavša l podobno kot drugemu državnemu osebju pri gozdnih upravah in pri srezkih načelstvih.20) Dnevnik terenskih praktičnih vaj, šolskih poučnih izletov in ekskurzij ter uspeh poučevanja bosta gotovo dokazala, da je ta predlog opravičljiv in umesten v vsakem oziru ter da so mesečni pavšali potrebni enako kot pri drugih gozdarskih ustanovah. Poleg opisanega in naštetega naj bi pravilnik vseboval še razne druge splošne predpise, ki so Večinoma veljavni za vse strokovne in nižje srednje šole. Sestava in uzakonitev takega, podobnega ali sploh kakšnega pravilnika je nujna. Pridobiti bo tudi potrebno materialne možnosti za izvrševanje namenov šole. Ker sta obstoj in napredek šole v korist Idržave, naj ostane šola1 tudi dejansko še v naprej državna . Nikakor ne sme v celosti zmagati mišljenje, da »je vsekakor koristno, da se za potrebe Dravske panovine še v naprej vzdržuje tamošnja banovinsk a logarska (nižja gozdarska) šola radi slovenskega jezika in radi posebnih okolnosti tamošnjega gozdarstva in zlasti radi velikega števila malih gozdnih posestnikov v tej banovini, kar je pravzaprav pripeljalo do otvoritve te šole . . .« in da bi ^>en tak državni zavod v Sarajevu . . . zadostoval potrebam naše države.«21) Za kritje stroškov za šolo naj skrbita državni in banovinski proračun . Stroški za učno osebje, ki je vsaj dosedaj formalno še vedno v državni službi, naj se zopet in redno krijejo iz državnega proračuna. Banovinski proračun bo s tem mogel občutno več prispevati za zbirke, knjige, praktične vaje, poizkuse, učila in za druge nujne potrebe. Ustanovi naj se tudi sklad državne nižje gozdarske šole v Mariboru, ki bi imel dohodke iz državne in banovinske blagajne, iz fonda za pogozdovanje, iz dohodkov šole same in iz raznih volil ter daril. S skladom bi razpolagalo vodstvo šole pod nadzorstvom banovinske uprave v Ljubljani in po primernem pravilniku. Iz sklada bi se mogli kriti izdatki za založbo gozdarskih knjig, prirejenih za gojence 20) Pravilnik o pavšaliranju potnih stroškov šumarskih uslužbencev pri upravi državnih gozdov, Službeni list za .1 1932., str. 400—402. in uredba o pavšaliranju potnih Stroškov šumarskih uslužbencev pri občih upravnih oblastvih prve stopnje, Službeni list za 1. 1932., str. 587 in 588. f1) Dragutin Veseli, gumarski list, 1935., str. 105. 396. |