DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 91 <-- 91 --> PDF |
tovne gospodarske krize gospodarski razmah tudi v Italiji pojemati. Nadalje so bila izvedena tam obsežna elektrifikacijska dela, pa se je začela tako industrija kakor tudi ostalo gospodarstvo posluževati v večji meri električnega toka. K temu je prišla še povečana uporaba plina v hišnem gospodarstvu. Najtežje udarce pa je prizadejala našemu izvozu oglja gospodarska politika Italije v zadnjih letih. Leta 1931 je zelo povečala uvozno carino na oglje. Nato so sledili razni finančni ukrepi, ki so dovedli do uvedbe klirinškega prometa med Italijo in Jugoslavijo s 1. novembrom 1932. Ta promet se je do konca 1934 precej zadovoljivo razvijal. V začetku leta 1935 pa je bila izdana v Italiji odredba, po kateri so smeli italijanski uvozniki uvoziti le tiste množine oglja, kot so jih bili uvozili v istem razdobju leta 1934. Uvoz se je smel izvršiti le na podlagi carinskih listin iz prejšnjega leta. Ker so pa uvozniki mnogo teh listin izgubili, se ni mogla uvoziti v odgovarjajočem času niti množina iz leta 1934. iS?» - ´´--.....». Slika 14/a. Prevoz oglja. — Foto Sevnik. Ti ukrepi Italije so bili izdani najprej v stremljenju, doseči izravnavo v trgovinski bilanci, nadalje pa vsled vojnih priprav za zaščito valute oz. za zmanjšanje uvoza in pospeševanje domače proizvodnje. Pripomniti pa je, da je tudi finančna politika Jugoslavije v zadnjih letih neugodno vplivala na izvoz. Tako je bila izdana zabrana neomejenega izvoza valut in deviz, nadalje uvedena stroga kontrola izvoza in uvoza na podlagi uverenja o osiguranju valute. Izvajanje teh odredb je postajalo vedno ostrejše. Gornji ukrepi so imeli za posledico, da se je način trgovine z Italijo zelo spremenil. Prej so namreč mnogi mali producenti in mali prekupci izvažali oglje direktno v Italijo. Ti so pa dobavljali često manjvredno oglje in kvarili na italijanskem tržišču cene. Ker niso imeli urejene trgovine in svojih zastopnikov v Italiji, so utrpeli tudi sami mnogokrat občutno škodo, kajti po vojni je vzklilo tam, kakor povsod, mnogo nesolidnih tvrdk. Po uvedbi gornjih uredb pa se je osredotočil izvoz le na nekatere večje tvrdke, tako producente kakor prekupce, ki so imeli že 307 |