DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 78 <-- 78 --> PDF |
nekaj lukenj na vznožju kope. Tako pride počasi »ogenj gor«, kot pravijo oglarji in polagoma se je začelo kuhanje. Pri prvem načinu segrevanja oglar ogenj z vso silo naglo dvigne, da ustvari čimprej potrebne pogoje za oglenitev, pri drugem načinu zadržuje ogenj dalj časa pri tleh, kjer le tli, da se kopa počasi segreva, končno pa ogenj naglo dvigne do vrha, da začne kuhati. Pri tretjem načinu pa prehajajo posamezne faze poogljevanja t. j . zažiganje, segrevanje in kuhanje polagoma druga v drugo. Kuhanje ali oglenitev (sh. ugljenisanje, kagjenje; n. Schwellen). Naši oglarji nazivajo fizično-kemični postopek spreminjanja lesa v oglje večinoma »kuhanje oglja«. Kakor opisano, se začne razvijati pri gotovi temperaturi in omejitvi svobodnega pristopa zraka. Mnenja sem, da učinkuje na njegov potek v veliki meri tudi napetost mešanice raznih plinov v kopi. Pomen in vpliv raznih činiteljev bo treba šele dognati. Ti procesi namreč znanstveno še niso dosti raziskani, veliko manj kot pri suhi destilaciji lesa; ta se vrši v zaprtem prostoru, pa je bilo raziskovanje veliko lažje. Slika 7. Pokrivanje kope. Grasanje in črnjenje. — Foto Sevnik. Po dosedanjih dognanjih se vrši oglenitev pri temperaturi 240° do 280° C; temperatura je za razne vrste lesa ter Sortimente in kakovosti oglarskih drv nekoliko različna. Te temperature so bile izmerjene v pasu, kjer se je ravno vršila oglenitev, izven njega so v kopi v splošnem veliko nižje temperature, le v ognjišču je višja. Ta pas je širok poprečno 10 cm in je različen z ozirom na vrsto in Sortiment lesa. Zunanji znaki procesa v tem pasu so ti, da prehaja naravna barva lesa na začetku pasu v vedno temnejšo, do ogljeno črne barve na koncu tega pasu, kateri se pomika postopoma navzdol. Iz lesa izhajajo sokovi, razvijajo se vodne pare in plini, obseg lesa se krči. Les pa pri tem ne gori, niti ne tli; za to je potrebna višja temperatura. Vnetišče bukovega lesa znaša okoli 320° C in vročina žerjavice bukovega lesa okoli 360° C. V kopi sami pa so našli najvišjo temperaturo, okoli 420° C v ognjišču na dnu stržena za časa zažiganja oz. segrevanja kope. 294 |