DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 57 <-- 57 --> PDF |
logarji in logarji. To je dokaz, da ni mogoče v praksi razdeliti strokovno gozdarsko delo samo na inženjerje in čuvaje, ter da je priznana potreba gozdarjev (podgozdar = podšumar), nadlogarjev (nadlogar = nadlugar) in čuvajev (logar - lugar = čuvaj). V tem pravilniku so sicer opisane in naštete dolžnosti podgozdarjev, predpisana pa ni in prav nič omenjena njihova usposobljenost, ker ni predvidena v zakonu o gozdih. Za nadlogarje je pa rečeno, da dosežejo usposobljenost z desetletno čuvajsko službo. Za delitev dela v pomožni gozdarski službi bodo torej potrebne primerne izpremembe zakona o gozdih, organizacije gozdarske službe in vseh pravilnikov in uredb. Za usposobljenost gozdarjev bi zadostovala dveletna nižja gozdarska šola, logarji bi mogli postati absolventi enoletne nižje gozdarske šole, a za čuvaje bi se mogli snovati trimesečni tečaji, če ne bi zadostoval čuvajski izpit. V državni službi naj se prevedejo po dveh, treh ali pa štirih letih prakse in po položenem praktičnem izpitu gozdarji v položaj uradnikov od X. do VII. skupine, logarji pa v čin zvanicnikov. Pomožno gozdarsko osebje bo moglo izvrševati svoje funkcije in bo imelo v državni službi pravice do imenovanih stopenj, če se predvidi za sprejem v enoletno šolo predizobrazba osnovne šole, za sprejem v dveletno šolo pa predizobrazba dveh razredov srednjih šol in če prizna glavni prosvetni svet ministrstva prosvete tem šolam značaj dveh razredov srednjih šol, odnosno nepopolne srednje šole (§§ 7., 10. in 24. in §§ 7. in 45. zakona o uradnikih). V organizaciji nižjega gozdarskega šolstva, ki je dolžnost države, bo poleg množice drugih vprašanj potrebno še rešiti vprašanje števila učnih zavodov kraje teh zavodov in ustroj šol. Število zavodov zavisi od kapacitete šol (od števila gojencev, katerim se more podati zadostna strokovna izobrazba) in od potrebnega vsakoletnega prirastka pripravnikov za logarje in za gozdarje. V Jugoslaviji sta potrebna najmanj dva podobna državna zavoda, ker bi preveliko število gojencev v enem zavodu onemogočilo zadostno teoretsko in praktično pripravo in nemogoča bi bila tudi vzgoja in nadzorstvo. Sedež šole odločajo razne okolnosti, predvsem stanje gozdarstva v bližnji okolici, ki vpliva odločilno na možnosti poučevanja in učenja. V sedanjih razmerah sta najprimernejša kraja Maribor in Sarajevo. Ta kratek pregled nižjega gozdarskega šolstva v Jugoslaviji, podan v okviru drugih gozdarskih problemov, so samo teoretska razmišljanja. Res je tudi da se ne da doseči dejanj samo s teorijami in da morata vedno obstajati neka praktična potreba in dejanska nevarnost, ki prisilita ljudi od teorije k dejanjem. V nižjem gozdarskem šolstvu je ta čas že prišel. Ko bodo pretrgani do sedanj i odnosi, se bo šele mogla pokazati moč in pravilnost raznih predlogov. (Nadaljevanje sledi — A suivre) 273 |