DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 57     <-- 57 -->        PDF

logarji in logarji. To je dokaz, da ni mogoče v praksi razdeliti strokovno
gozdarsko delo samo na inženjerje in čuvaje, ter da je priznana potreba
gozdarjev (podgozdar = podšumar), nadlogarjev (nadlogar = nadlugar)
in čuvajev (logar - lugar = čuvaj). V tem pravilniku so sicer opisane
in naštete dolžnosti podgozdarjev, predpisana pa ni in prav nič omenjena
njihova usposobljenost, ker ni predvidena v zakonu o gozdih. Za
nadlogarje je pa rečeno, da dosežejo usposobljenost z desetletno čuvajsko
službo.


Za delitev dela v pomožni gozdarski službi bodo torej potrebne primerne
izpremembe zakona o gozdih, organizacije gozdarske službe in
vseh pravilnikov in uredb. Za usposobljenost gozdarjev bi zadostovala
dveletna nižja gozdarska šola, logarji bi mogli postati absolventi enoletne
nižje gozdarske šole, a za čuvaje bi se mogli snovati trimesečni
tečaji, če ne bi zadostoval čuvajski izpit. V državni službi naj se prevedejo
po dveh, treh ali pa štirih letih prakse in po položenem praktičnem
izpitu gozdarji v položaj uradnikov od X. do VII. skupine, logarji pa
v čin zvanicnikov. Pomožno gozdarsko osebje bo moglo izvrševati svoje
funkcije in bo imelo v državni službi pravice do imenovanih stopenj, če
se predvidi za sprejem v enoletno šolo predizobrazba osnovne šole, za
sprejem v dveletno šolo pa predizobrazba dveh razredov srednjih šol in
če prizna glavni prosvetni svet ministrstva prosvete tem šolam značaj dveh
razredov srednjih šol, odnosno nepopolne srednje šole (§§ 7., 10. in 24.
in §§ 7. in 45. zakona o uradnikih).


V organizaciji nižjega gozdarskega šolstva, ki je dolžnost države,
bo poleg množice drugih vprašanj potrebno še rešiti vprašanje števila
učnih zavodov kraje teh zavodov in ustroj šol. Število zavodov zavisi od
kapacitete šol (od števila gojencev, katerim se more podati zadostna strokovna
izobrazba) in od potrebnega vsakoletnega prirastka pripravnikov
za logarje in za gozdarje. V Jugoslaviji sta potrebna najmanj dva podobna
državna zavoda, ker bi preveliko število gojencev v enem zavodu
onemogočilo zadostno teoretsko in praktično pripravo in nemogoča bi
bila tudi vzgoja in nadzorstvo. Sedež šole odločajo razne okolnosti, predvsem
stanje gozdarstva v bližnji okolici, ki vpliva odločilno na možnosti
poučevanja in učenja. V sedanjih razmerah sta najprimernejša kraja
Maribor in Sarajevo.


Ta kratek pregled nižjega gozdarskega šolstva v Jugoslaviji, podan
v okviru drugih gozdarskih problemov, so samo teoretska razmišljanja.
Res je tudi da se ne da doseči dejanj samo s teorijami
in da morata vedno obstajati neka praktična
potreba in dejanska nevarnost, ki prisilita ljudi
od teorije k dejanjem. V nižjem gozdarskem šolstvu
je ta čas že prišel. Ko bodo pretrgani do sedanj
i odnosi, se bo šele mogla pokazati moč in
pravilnost raznih predlogov.


(Nadaljevanje sledi — A suivre)


273