DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 56 <-- 56 --> PDF |
Zakon o gozdih je potrebno dopolniti s predpisi za nižje gozdarske šole in za pomožno gozdarsko-tehniško osebje. Izpremeni naj se tudi § 135., v katerem so izenačeni absolventi logarskih ( = enoletnih nižjih gozdarskih) šol s tistimi, ki napravijo izpit za gozdno-čuvajsko službo.18) Ta izpit se polaga po »Pravilniku za opravljanje izpita za gozdarskočuva. jsko službo«;19) uradno se ta izpit imenuje »izpit za gozdarskočuvajsko (gozdarsko-tehniško) pomožno službo,« opravljati ga pa morejo tisti, ki so prebili najmanj dve leti v službi kot gozdni čuvaji. S tem postopkom se dela krivica absolventom šol in šolam samim, v praksi se pa čutijo logarji zapostavljeni; med čuvaji in logarji (s temi izrazi je mišljena strokovna usposobljenost, kajti v državni službi imajo eni in drugi enake pravice in enak položaj, logarji pa večinoma težje dolžnosti) nastajajo tako nepotrebna trenja. Naglasiti se tudi mora, da so šole radi zapostavljanja v stroki sami omalovaževane tudi v javnosti. Vse to škoduje pravilnemu razumevanju gozdarstva, pri naša nered v gozdarsko službo in zmanjšuje pravilno vrednotenje gozdarstva zlasti v širokih plasteh naroda. Dosledno potrebam gozdarstva in gozdarskega šolstva naj se poleg pomožne gozdarsko-tehniške službe uredi tudi vprašanje čuvajske službe. Izpit za gozdno čuvajsko službo more ostati skoraj neizpremenjen; na noben način pa ne sme dajati usposobljenosti za pomožno gozdarsko- tehniško službo. Znanje čuvajev z dveletno prakso in s položenim čuvajskim izpitom se nikakor ne more niti od daleč primerjati z znanjem absolventov enoletnih nižjih gozdarskih šol; logična je seveda tudi razlika v praktični sposobnosti in porabnosti. Namen prejšnjih besed ni nastopati proti čuvajem in podcenjevati njihovo delo; v teh besedah, je izražena samo misel in želja za pravično in splošno koristno delitev dela; kajti za uspešno delo v gozdarstvu so enako potrebni vsi delavci začenši od drvarjev do gozdarskih inženjerjev in znanstvenikov. Vkljub predpisom zakona o gozdih, so predvideni »v pravilniku o ureditvi gozdarske službe pri občih upravnih oblastvih« podgozdarji, nad 18) »V izvrševanju logarske službe moram b ravno tako razlikovati dve funkciji. Eno imajo gozdni čuvaji, drugo pa logarji ali pomožno gozdarsko-tehniško ose1 bje. Za vsako od teh funkcij je potrebna druga kvalifikacija. Za gozdne čuvaje ni potrebno nič drugega, kot da so pismeni, da so odslužili vojaški rok ter da so duševno in telesno sposobni za naporno čuvajsko službo. Najnujnejša navodila za izvrševanje te službe morejo dobiti od svojega predpostavljenega gozdarskega strokovnjaka. Od njih bi se moglo eventualno zahtevati, da morajo pred zaprisego položiti pred gozdarskim referentom izpit o najpoglavitnejših dolžnostih čuvajske službe (sestavljanje gozdnih prijav, postopek z ljudmi, zasačenimi pri gozdnih prestopkih in dr.). Občinski in nekateri mestni organi javne varnosti (stražniki) nimajo niti te kvalifikacije, in zakaj potem zahtevati neko posebno kvalifikacijo od gozdnih čuvajev. Popolnoma drugače pa je z logarskim osebjem. Logarji so po.možni organi gozdarskih strokovnjakov in gozdnih upraviteljev. Namesto teh izvršujejo enostavnejša gozdarsko-tehniška dela (izkazovanje lesa, predajo in prevzem lesa, oddajo servitutnega lesa), nadzirajo kulturna dela in drevesnice, kontrolirajo gozdne čuvaje, izvršujejo razne posebne oglede itd. če delajo ta dela, ne morejo obenem opravljati funkcije gozdnih čuvajev. Za tako osebje je na vsak način potrebna tudi drugačna kvalifikacija kot je osnovna šola, toda ne ve´čja kot jo predpisuje § 135. zakona o gozdih.« (pripomnja: Najverjetnejše je v zadnjem stavku mišljena »logarska šola«.) — Ing. Stjepan Kanoti: Organizacija šumarske službe y Šumarskem listu 1. 1934., str. 330 in 331. 19) »Službeni list« 1. 1930., str. 539 in 540. 272 |