DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 54 <-- 54 --> PDF |
niško pomožno osebje (= enoletna nižja gozdarska šola) tako kot od leta 1922. do leta 1927. V letu 1931. je bil izdan odlok za ukinitev te šole (isti kot za mariborsko šolo); vendar do tega ni prišlo in zavod deluje neizpremenjeno naprej pod imenom »logarska šola« ter je lansko leto imel 50 učencev. Razen opisanih gozdarskih šol in tečajev je bilo v zadnji dobi še več drugih začasnih šol in začasnih tečajev.14) Leta 1919. in leta 1920. sta bila v Skoplju dva šestmesečna čuvajsko-logarska tečaja. V letih 1919. do 1926. je bilo v Aleksincu sedem šestmesečnih tečajev in v Paraćinu dva leta 1927. in leta 1928., (pravzaprav je pa eden trajal dvanajst mesecev, štirje po deset mesecev in drugi po tri do devet mesecev). V Aleksincu sta bila še en trimesečni tečaj in en višji tečaj. V tečaje so bili sprejeti tisti, ki so služili v državni službi več kot dve leti kot začasni gozdni čuvaji, v višji tečaj (= enoletna gozdarska šola) pa tisti, ki so položili nižji logarski tečaj (= čuvajski tečaj) in ki so prebili najmanj dve leti v državni gozdni čuvajski službi. Izpite na teh tečajih je položilo v Skoplju 81 tečajnikov, v Aleksincu 399 (na višjem tečaju 32), in v Paraćinu 101 tečajnik. Tečajniki — državni gozdni čuvaji — v Skoplju in prva tri leta v Aleksincu so v času tečaja sprejemali svoje redne plače, pozneje so dobivali državne podpore samo revnejši in sicer mesečno 20 do 400 dinarjev; stari so bili 22 do 50 let; večina je imela 26 do 29 let. Raznorazni tečaji za čuvaje in za logarje so bili še v Ogulinu, v Vinkovci h, v Kostanjevici, v Radovljici in v drugih krajih, trajali so en do deset miesecev. Že ta kratek pregled zadnjih let nižjega gozdarskega šolstva v Jugoslaviji je dovolj močan dokaz, da je bila priznana in da se priznava potreba gozdarskega pomožnega tehniškega osebja in potreba neke gotove njegove strokovne izobrazbe, katera se ne more pridobiti v praksi. Množina in raznovrstnost šol in tečajev sta pa znak in dokaz, da se nižje gozdarske šolstvo ni razvijalo vzporedno z razvojem praktičnega gozdarstva in da ni imelo povezanega razvoja. Vidi se, da je šolstvo zaostajalo za prakso in da je bilo posledica neprestanega iskanja in pretrgavanega šolskega dela. Tečaji so bili osnovani, ker je bilo »pomanjkanje čuvajskega osebja in pomožnega gozdarsko-tehniškega osebja.« Država je bila primorana nameščati za čuvaje in za logarje ljudi, ki so imeli samo najosnovnejše pojme pismenosti in niso imeli nobene strokovne izobrazbe in sposobnosti.15) Praksa je rabila tudi gozdarje in logarje to se je skušalo dosezati z gozdarskimi šolami in z višjimi tečaji. »Namen višjih tečajev je bil, izobraziti boljše čuvaje za pomožne moči upraviteljev gozdnih uprav pri tehniških delih: pri taksaciji, pri izmeri zemljišča, pri izvrševanju kulturnih in gradbenih del, za blagajniške in knjigovodstvene posle itd.« Povezanost šolskega dela in strokovnega pouka moremo slediti samo na zavodih v Sarajevu in v Mariboru. Šola v Mariboru je šele komaj 14) Slobodan Baranac: Lugarske škole u Srbiji od ujedinjenja do danas, — Šumarski list 1930., str. 21—24. 1.) Slobodan Baranac: Šumarski list 1930., str. 21. 270 |