DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 53 <-- 53 --> PDF |
V Jugoslaviji sta danes dve nižji gozdarski šoli: »Državna nižja gozdarska šola v Mariboru« in Logarska šola v Sarajevu, ki sta obe državni. V Mariboru sta enoletna in dveletna šola; v Sarajevu pa enoletna šola. »Logarska šola v Sarajevu«12) je mnogo starejša in je nastala kot rezultantna več vrst gozdarskih šol, ki so nastajale, se razvijale in prehajale ena v drugo na enem in istem zavodu. Začetek gozdarskega šolstva v Sarajevu je bil omogočen leta 1889. z ustanovitvijo gozdarskeg a oddelka na tehniški srednji šoli. V šolo so se mogli vpisati tisti, ki so imeli nižjo srednjo šolo ali pa izpit iz tega gradiva. Pouk je trajal tri leta. Leta 1900. je bil gozdarski oddelek razširjen na štiri leta in absolventi so dosegli izobrazbo srednjih šol. (V začetku šolskega leta 1901/02. so nameravali otvoriti dveletno »logarsko šolo«, toda ta zamisel ni mogla biti uresničena). V letu 1904/05. je začela likvidacija gozdarskega oddelka, ki je bila končana 1. 1906/07. V dobi 1889/90. do 1906/07. je absolviralo šolo 147 dijakov. V zamenjavo je dobilo Sarajevo 1. 1907. gozdarsko šolo in čuvajski tečaj, ki sta sprejela vse zbirke prejšnjega zavoda. V šolo so sprejemali kandidate z nižjo srednješolsko izobrazbo in tiste, ki so položili sprejemni izpit iz nižjega srednješolskega gradiva; vsi so morali biti telesno sposobni za gozdarsko službo in stari nad 16 let. Šola je trajala poldrugo leto in kandidati so bili radi tega sprejemani vsako drugo leto. Čuvajski tečaj je trajal tri in pol meseca; tečajniki so morali imeti odslužen vojaški rok. Od njih se ni zahtevala osnovnošolska izobrazba, temveč sposobnost čitanja in pisanja ter znanje štirih osnovnih vrst računanja. Do začetka svetovne vojne, ko je bila ta šola ukinjena, so končali gozdarsko šolo trije letniki: 48 dijakov in 71 tečajnikov na štirih tečajih. Leta 1919. je bil tri in polmesečni čuvajsk i tečaj , katerega je končalo 14 tečajnikov, nakar je bila isto leto obnovljena gozdarsk a šola. Ustroj zavoda se je izpremenil v toliko, da je bil pouk podaljšan od treh semestrov na štiri. Tako je nastala dveletna gozdarska šola, v katero so smeli vstopiti absolventi nižjih srednjih šol in tisti, ki so položili sprejemni izpit. Šola je trajala do leta 1922.; iz obeh letnikov je izšlo 36 absolventov. Potem je bil ustanovljen tečaj za gozdarsko pomožno tehniško službo. Vsak tečaj (imenovati ga moremo enoletna nižja gozdarska šola) je trajal deset mesecev. V nje so bili sprejeti državni gozdni čuvaji, ki so bili najmanj štiri leta v državni čuvajski službi in ki so se pokazali sposobne, vestne, pridne in zanesljive v čuvajski službi; stari so smeli biti največ trideset let. Izjemoma so se smeli udeležiti tečaja tudi privatniki ter privatni gozdni čuvaji in logarji. Državni uslužbenci — tečajniki, so sprejemali ves čas tečaja svoje redne plače in čas šolanja jim je bil štet v redno državno službo. V petih letih je položilo izpite 110 tečajnikov. Ta ustroj šole je trajal do leta 1927., ko je bil otvor jen »višji logarski t e č a j«. Za vstop se je zahtevalo absolviranje logarske šole ali pa logarski izpit (= čuvajski izpit). V tečaju je bilo 36 udeležencev. Meseca oktobra 1. 1928. je bil na šoli logarski izpit, ki ga je napravilo 34 kandidatov. Izpit so polagali gozdni čuvaji, katerih pripravljenost in znanje pa nista bila zadovoljiva.13) Šola je potem prekinila delo za dve leti in od leta 1930. naprej so na šoli tečaji za gozdarsko teh12) Dragutin D. Veseli: Šumarska nastava u Bosni — Fola stoljeća šumarstva, Zagreb 1926., str. 636—640 ali Prof. Dragutin Veseli: Šumarska škola u Sarajevu, 1931, 13) Prof, Dragutin D. Veseli: Šumarska škola, Sarajevo 1931. str. 12. 269 |