DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 52 <-- 52 --> PDF |
delu svoj pečat. Čisti »praktiki« pa preidejo navadno v golo oponašanje, posnemenje in šabloniziranje mesto v prilagoditev s čim več sedanjimi in bodočimi faktorji potreb naroda, rastišča in ekonomije. Pri državnem nadzorstvu zahtevajo fakultetsko izobrazbo še razni drugi momenti, ki so v pomembnosti same gozdarske nadzorne službe.11) Težje dosedanje delo srednješolskih gozdarjev prevzemajo in prevzemajo vedno bolj gozdarski inženjerji, lažja dela pa dobo mogli izvrševati gozdarji in logarji z nižjo gozdarsko izobrazbo. Omogočiti se mora samo, da bodo šole stalno in nepretrgoma pošiljale v prakso primerno število pripravnikov za razne funkcije pomožnega gozdarskega osebja. Šolam se naj zagotovi razvoj, ki bo šel vzporedno z razvojem vseh panog gozdarstva. Šole ne smejo zaostajati za časom — nasprotno, imeti morajo pogled uprt v bodočnost in hiteti morajo s časom naprej. Teoretska in praktična izobrazba večine gozdarskega pomožnega osebja ni zadovoljiva . To bo mogel potrditi vsak gozdarski strokovnjak, a mnogi gozdni posestniki se tega ne morejo niti zavedati. Vkljub vsej vestnosti, skrbnosti in pridnosti mnogih se dogaja, da mnoge gozdne ekonomije ravno radi tega trpijo velike škode. V opravičilo te trditve naj zadostuje nekoliko primerov: mnogo epidemij se je razmahnilo v naših gozdovih radi nepravilnega gojenja in napačnega izkoriščanja gozdov; bolezni so zmanjšale osnovni kapital gozdov in s tem seveda tudi vrednost in produkcijsko moč narodovih posesti in odvzele ogromne množine gozdnih pridelkov izkoriščanju gozdov, lesni trgovini in industriji ter porabi lesa v času dobre konjukture; v mnogih primerih, sicer ne v vseh, ko so bili že dani pogoji širjenja mrčesa: in glivic v gozdovih, bi se mogle katastrofe preprečiti, če bi bili škodljivci opaženi takoj v začetku in če bi bili pravočasno podvzeti pravilni ukrepi; in še danes je mnogo nevarnih gnezdišč mrčesa, ki grozijo gozdovom, do katerih nimajo možnosti priti gozdarski strokovnjaki, katera pa čuvajsko osebje in »pomožno-tehniško osebje« vsak dan gledata, toda jih ne moreta videti; pri izkoriščanju gozdov se mnogo tega izdela v blago manjše vrednosti kot jo ima na pr. stoječi les radi neznanja trgovskih navad in tehnologije lesa ter s tem povezane napačne odmere sortimentov; mnogo izdelanega lesa izgubi na svoji kakovosti, porabni in prodajni vrednosti radi napačnega skladanja in sušenja v gozdu in izven gozda; tudi že bežen pogled na skladišča žaganega lesa na srednje velikih in na malih žagah pokaže nešteto nepravilno zloženih skladov, v katerih izgublja predelano blago svojo drugače dosegljivo vrednost. Napake se bodo sicer ponavljale vedno, vendar bi mogle biti izgube gotovo mnogo manjše (škode se skoraj ne dajo izraziti in presegajo vsako leto težke milijone), če bi se ta in druga dela izvrševala z večjim strokovnim znanjem, s povečanim poučevanjem in nadzorstvom. ") »Nujno je zlasti potreb na fakultetska usposobljenost gozdarskim uradnikom pri g o z d n o - p o´l i c i j s k i službi. Ti uradniki so bolj izpostavljeni vplivom in udarcem politikov in mnenju javnosti. Oni morajo aplicirati predpise zakona o gozdih, od načina aplikacije zakona pa zavisi razpoloženje ljudstva ter razpoloženje politične in ekonomske javnosti. Radi tega morajo biti ti uradniki vsestransko izobraženi. Njihova kvalifikacija mora imeti večjo znanstveno podlago «A« 268 |