DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 51 <-- 51 --> PDF |
osebju so nižje gozdarske šol e.9) Neodložljiva je že postala potreba, da se v Jugoslaviji razčisti in zadovoljivo reši dolgotrajn o in pereče vprašanje nižjega gozdarskega šolstva.10) Srednje gozdarske šole so izvršile svojo nalogo, ki je bila velika in lepa. Stopnje teoretske in praktične strokovne izobrazbe se bile in bodo vedno različne. Sedanje razmere zahtevajo vedno globlje poseganje fakultetsko izobraženih v gozdarstvo, kar v splošnem omogoča elastičnejše delo, manj šablonsko in bolj prilagojeno najraznovrstnejšim okolnostim. To velja enako za upravo in ekonomijo kakor zlasti za državno nadzorstvo. Res je, da se v praksi prav redko kje rabi med drugim na pr. višja matematika, teorija o najmanjših kvadratih, kemijske formule, razni »dolgovezni računi in dokazi« iz dendrometrije in iz računanja vrednosti gozdov, kontrolne metode urejanja gozdov, biologija in ekologija v gojenju gozdov itd. iz gradiva študija na gozdarskih fakultetah, kar imenujejo nekateri »fakultetska izobrazba«, a drugi »pusta in gola teorija.« Znanje teh predmetov ali bolje rečeno razumevanje snovi teh predmetov je podlaga za sposobnost, slediti napredku gozdarske znanosti in edina usposobljenost za sodelovanje pri progresivnem napredku gozdarske znanosti in pri prvih praktičnih porabah znanstvenih dognanj. Kajti kdor ni sposoben slediti razvoju, zaostaja in se mora vedno in povsod ozirati za tujimi zgledi, katere navadno samo presadi v svoj delokrog — pravilno pa šele tedaj, ko so drugi te »praktičnosti« že zavrgli in prešli na boljše. Končno fakultetska izobrazba obstaja poleg »teorije« še iz raznih faktorjev, ki delujejo često podzavestno in ki vtisnejo s širšim obzorjem 9) Zdi se, da je nepravilen (vsaj v duhu slovenskega jezika) izraz »logarska šola« ali »nadlogarska šola«, ker se na njih poučuje gozdarstvo jin ne »logarstvo« ali pa celo »nadlogarstvo«. Podobno obstajajo na pr. trgovske šole in ne »knjigovodske«, »zastopniške«, »dopisniške« in »blagajniške«. Sličnih primerov se more najti tudi za šole raznih drugih strok. Pač pa moremo razne tečaje za gozdarje, logarje, čuvaje, knjigovodje, mojstre itd. imenovati tudi gozdarski, logarski, čuvajski, knjigovodski, mojstrski tečaj itd. Kajti pri izrazu šola se vedno misli na snov, katera se na šolah tolmači, pri tečajih pa večinoma na tiste, katerim se namerava izpopolniti njihovo dosedanje znanje. Končno absolventi nižjih gozdarskih šol ne bodo samo nadlogarji in logarji, temveč bodo te naslove šele pridobili pri ustanovah, kjer so ti naslovi v rabi, mnogi pa bodo kmetje, posestniki, poslovodje, manipulanti, skladiščniki, oskrbniki, itd. 10) Ing. Stjepan Kanoti piše v Šumarskem listu 1. 1934. na str. 329 in 330: »...izgleda, da smo glede usposoblijenosti gozdarskega strokovnega oseiibja zašli v napačno skrajnost (podčrtal S. S.); to vprašanje je že rešeno z zakonom o gozdih in uredba o organizaciji gozdarske službe ne bi imela ničesar več reševati v tem smislu. Po predpisih tega zakona se pri nas zahteva za samostojno vodstvo gozdnih ekonomij samo fakultetska izobrazba, ne oziraje1 se na vrsto pristojnosti in položaja v službi Dosledno s to zakonito normo so pri nas ukinjene vse nižje in srednje gozdarske šole, ker kot take res nimajo več pravice do obstanka. Vendar je veliko vprašanje, če "je to skrajno stališče upravičen o (podčrtal S. S.) in če je za vršenje gozdarske službe potrebna fakultetska izobrazba povsod in za vse vrste poslovanja. Na to vprašanje ,bi mogla najboljše odgovoriti praksa. Če bi stavili vsem gozdarjem s fakultetsko in s srednješolsko izobrazbo vprašanje, ali so v svojem praktičnem delu in v službi imeli priložnost uporabiti svoje fakultetsko znanje, odnosno, ali so občutili potrebo in pomanjkanje fakultetske izobrazbe, bi dobili gotovo v najmanj 80% negativen odgovor. Zares, najvišja šolska kvalifikacija ni potrebna na vseh pofložajih gozdarske stroke, ker se more večji del poslov gozdarske´ stroke uspešno vršiti tudi s srednješolsko izobrazbo. Med čuvajem, ki nima nobene strokovne usposobljen o: s t i in med gozdarjem s fakultetsko izobrazbo je res prevelika razlika (podčrtal S. S.).« 267 4 |