DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 49 <-- 49 --> PDF |
je popolnoma nemogoče povsod izenačiti gozdarsko službo, kar velja tako za ekonomijo in upravo kot za državno nadzorstvo. Organizacija gozdarske službe, upravne in ekonomske, je na raznih posestvih zelo nepopolna. Trditi se more, da je zadovoljiva samo v nekaterih državnih, korporacijskih in privatnih gozdovih ter da je nepopolna ali celo skupnosti in posameznikom škodljiva ali pa je sploh ni na veliki večini srednjih in malih gozdnih posestev ter na ne malo velikih posestvih. Tudi organizacija državne gozdarske nadzorn e služb e je pomanjkljiva in ni prilagojena vsem razmeram v območjih gozdov raznih pokrajin. Radi tega nastajajo spori in nasprotja z zakonom o gozdih in z gozdarskimi predpisi ter postanejo nujna drugače nepotrebna odstopanja od dosegljivih namenov gozdne politike. Vsaki organizaciji gozdarske službe naj nudi dober zgled organi zacija državne gozdarske službe. V tej organizaciji so pa vkljub pokazanemu napredku potrebne še velike izpremembe.7) Gotovo je, da bodo čas in razmere prinesle pravno in dejansko ločitev državnega nadzorstva nad vsemi gozdovi — torej tudi nad državnimi — od uprave in ekonomije državnih gozdov. Kajti nadzorstvo nad vsemi gozdovi, brez ozira na vrsto posesti, pripada državni nadzorni gozdarski oblasti, uprava in ekonomija pa posestnikom samim (državnemu erarju in drugim). Ekonomije z gozdovi bodo v primerih napredka prehajale iz ekstenzivnosti v intenzivnost, dokler ne bo prišlo v vseh življenja sposobnih enotah do izkoriščanja gozdov v lastni režiji in do industrializacije. Za izvajanje gozdarskih del je in bo potrebno primerno izobraženo gozdarsk o osebj e s primerno delitvijo dela zaposleno v skladnosti z usposobljenostjo in s sposobnostjo njihovega udejstvovanja in v skladnosti z vsemi drugimi življenjskimi razmerami. Strokovno gozdarsko osebje v Jugoslaviji je sestavljeno iz raznih vrst delavcev, katere moremo deliti na gozdarske inženjerje, na gozdarsko pomožno-tehniško osebje, na gozdne čuvaje in na gozdne delavce. Naloga gozdarskih inženjerjev je raznovrstna in z intenziviranjem gozdarstva bo vedno bolj rastla potreba specializacije, ne samo v praksi, temveč tudi v študiju (mogoče se bodo z nadaljevano delitvijo dela razširile gozdarske fakultete na tri oddelke: oddelek za gojenje gozdov, oddelek za izkoriščanje gozdov in oddelek za mehanično predelavo lesa). Po nekaj letih prakse naj se inženjerjem dodeli v ekonomiji in v upravi tako delo, za katero so v pripravljalni dobi pokazali največ nagnjenosti in sposobnosti. Eni naj ostanejo pri pogozdovanju, drugi pri urejanju hudournikov, tretji pri gojenju gozdov in pri varstvu gozdov, četrti pri izkoriščanju gozdov, peti pri mehanični predelavi lesa itd. Izmed teh naj bi se po primerni praksi odbrali tisti, ki bi se posvetili urejanju gozdov, in tisti, ki bi prevzeli gozdarsko nadzorno službo. Iz vseh skupin bi se pa našli taki, ki bi imeli možnosti in veselje za izobraževanje pomožnega gozdarskega osebja. Vprašanje pomožnega gozdarskega osebja in njegove usposobljenosti je sicer drobec v velikem in obširnem problemu gozdarstva v Jugoslaviji, vendar je prepotrebe n delček, brez ka 7) Ing. Stjepan Kanoti: Organizacija šumarske službe (gumarski list, str. 314 — 334.) 265 |