DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 48 <-- 48 --> PDF |
za izkoriščavanje gozdov in za predelavo nekaterih gozdnih pridelkov. Varstvo in gojenje gozdov imata zelo obširno polje dela. Vse gozdno zemljišče in vsi gozdovi so v interesu ljudi potrebni neprestanega, budnega in vestnega varstva pred ljudmi, pred uimami, pred živalmi, pred mrčesom in pred boleznimi. Nepregledne golicave čakajo na obnovo gozdov in na pogozdovanje, kar bi bilo podlaga za druga ekonomska in kulturna udejstvovanja v njihovem območju. Urejanje hudournikov more odvrniti velikanske škode in stroške za regulacije rek in potokov, ki za sedaj samo še pretijo, in podaljšati ter ustaliti trajnost koristnosti izvršenih regulacij in melioracij. V zaraščenih gozdovih se pa z varstvom in z gojenjem trajno vzdržujejo posredne in neposredne koristi gozdov. Poleg vsega tega naj skrbita varstvo in gojenje še za to, da se na gozdnem zemljišču pripravi za izkoriščanje čim večja množina čim potrebnejših in čim vrednejših gozdnih pridelkov. Z izkoriščanjem gozdov naj se izdelajo v izdelano blago samo tisti pridelki, katere dovoljujeta pravo varstvo in pravo gojenje gozdov. Izdelava in spravljanje pa morata biti najkoristnejša funkcija obstanka gozdov ter porabne ali pa prodajne vrednosti blaga. Po tej poti pridejo gozdni proizvodi do predelave. Gozdarski stroki je najbližja mehanična predelava lesa na žagah. Drugi načini mehanične predelave in kemijska predelava so predmet drugih strok. Varstvo, gojenje in izkoriščanje gozdov morejo biti pravilni samo v primerih, ko se vršijo vsa dela po ekonomskih načrtih, sestavljenih za posamezne ekonomske gozdne enote, kar je naloga urejanja gozdov in gozdne uprave. Ker pa je množina gozdnih pridelkov omejena z donosnostjo gozdov, sta s tem omejeni tudi vrsta in kapaciteta naprav za predelavo v gozdu pridobljenega blaga. Državno gozdno nadzorstvo ima skrbeti, primerno danim razmeram, da vse gozdne uprave in ekonomije dejstvujejo tako, da se zadržijo sedanje in bodoče kolektivne koristi gozdnega zemljišča, da se te koristi neprestano dvigajo do svoje največje mere in da potem ostanejo trajne. V dosego tega je dolžno predlagati in aplicirati zakonite predpise o gozdih, pravilnike in uredbe o organizaciji gozdarske službe, o urejanju gozdov, o načrtih pogozdovanja goličav, urejanja hudournikov, gojenja gozdov, izkoriščanja v lastni režiji, industrializacije gozdnih posestev in predpise o gozdarskem šolstvu in o gozdarski prosveti. Gozdarsko šolstvo naj daje primerno teoretsko in praktično izobrazbo bodočemu gozdarskemu osebju. Gozdarsko osebje pa je dolžno — vsak po svojih zmožnosti — neprestano zasledovati gozdarsko znanost, delati poizkuse za praktično izvajanje znanstvenih izsledkov, sodelovati pri strokovni literaturi, delovati na progresivnem razvoju gozdarske znanosti ter strokovnega teoretskega in praktičnega dela ter končno sodelovati pri gozdarski prosveti. Mnoga gozdarska dela zavisijo od splošne ekonomske ter s tem od družbene in politične strukture. Zelo velik vpliv na potrebo pridobivanja gozdnih pridelkov ima še napredek drugih znanosti, v zvez s porabo izdelkov, dobljenih s predelavo gozdnih proizvodov. Vkljub vsemu temu pa bosta morala imeti in bosta imela močan vpliv na splošno stanje gozdov narodovo pojmovanje gozdarstva in gozdarsko osebje. Delovanje gozdarskega osebja mora biti vedno in povsod prilagojeno potrebam gozdarstva. Ker so pa te potrebe v raznih delih Jugoslavije zelo različne, 264 |