DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 47 <-- 47 --> PDF |
Ing. STANKO SOTOŠEK (MARIBOR): PETLETNICA DRŽAVNE NIŽJE GOZDARSKE ŠOLE V MARIBORU (CINQUIEME ANNIVERSAIRE DE L´ÉCOLE FORESTIERE PRIMAIRE DE MARIBOR) (Nadaljevanje — Suite) 2. NIŽJE GOZDARSKO ŠOLSTVO V JUGOSLAVIJI. Nižje gozdarsko šolstvo zavisi od uvidevnosti državnih in samoupravnih oblasti in od potreb gozdarstva v vseh delih države, na kar delujeta v precejšnji meri gozdarska prosveta in upoštevanje gozdarstva v javnosti. Uvidevnost državnih in samoupravnih oblasti je omenjena na prvem mestu, ker te oblasti izrekajo in izvršujejo dokončne odločitve za ustroj šolstva in za vzdrževanje učnih zavodov. Razum ljivo in nujno je, da mora biti šolstvo neprestano v skladnosti s potrebami gozdarstva v vseli delih Jugoslavije . Te potrebe so raznovrstne in naravnost ogromne. V državi je približno sedem milijonov hektarjev absolutnega gozdnega zemljišča; od tega sta samo dve četrtini pokriti z gozdi, tretja četrtina nima gozda v pravem smislu besede in zadnja četrtina je gola. Znano je tudi in na nešteto primerih dokazano, da je osnovna potreba za obstanek in napredek naroda tako gozdno zemljišče, da na absolutnem gozdnem zemljišču trajno zeleni gozd rastišču in ekonomiji primernih vrst drevja in grmovja s približno normalno razdeljeno zalogo lesa. Težka in naporna je torej naloga našega gozdarstva in zahtevala bo mnogo truda in veliko žrtev ter razumevanja in pomoči vseh, ki bodo delali v korist celote. Naše gozdno zemljišče je razdeljeno na velika, srednja in mala gozdna posestva. Velika gozdna posestva so večinoma v posesti države in raznih javnih korporacij, nekatera pa posedujejo privatniki. Večina teh širnih kompleksov so vsaj za silo zaokrožene ekonomske in biološke enote. Njihovo splošno stanje je zelo različno: na njih najdemo prehode od golicav pa do pravilno zaraščenih gozdov ter od najprimitivnejših in najekstenzivnejših ekonomskih razmer do industrializiranih ekonomij, Srednja in mala gozdna posestva (slednjih je relativno največ v Sloveniji) posedujejo skoraj vsa individualni posestniki in precej jih je tudi v posesti javnih korporacij. Ti gozdovi so skoraj vsi preizkoriščeni ali pa nepravilno gojeni in napačno izkoriščani. V njih se ne bo moglo razviti pravo gozdarstvo, dokler se ne bo z njimi postopalo tako kot z delci urejenih ekonomskih enot. Gozdarstvo v Jugoslaviji bi mogli deliti na državno nadzorstvo nad vsemi gozdnimi posestvi, na upravo in ekonomijo posameznih posestev ter na gozdarsko šolstvo in prosveto. Gozdn a upra v ai in gozdn a ekonomij a imata skrbeti za varstvo in gojenje gozdov, 263 |