DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 79     <-- 79 -->        PDF

Iz podatkov v tabeli 5. moremo izračunati skupne rede vseh gojencev
gozdarske šole v prvem petletju, po formuli


= n1X5 + n 2X4 + n3X3 + "4X2 + /75Xl


.1 + «2 + «3 + "i. + .5


(R — red, n = število gojencev z enako oceno)
in dobimo: skup n 0 p e 11 e t n 0 o c e


na enoletni, na dveletni, na gozda
iz znanja 3.39 3.31 3.34
iz vedenja 4.96 4.95 4.96
iz pridnosti pri pouku


in pri učenju 4.82 4.82 4.82
iz pridnosti pri praktičnem
delu 4.82 4.77 4.79
iz spretnosti pri
praktičnem delu 4.61 4.62 4.62


Uspehi na šoli so torej znani; toda ni še mogoče preceniti, kakšno
podlago so v splošnem prinesli gojenci iz šole v gozdarsko
služb o in kakšne so njihove življenjske vrednote. O tem bodo mogli
čez nekaj let govoriti tisti, ki bodo za to kompetentni in poklicani. Sigurno
je, da bo potrebna boljša in korenitejša izbira pri sprejemanju
na- gozdarsko šolo, nadalje so neobhodna sredstva za vzdrževanje šole
obenem s priznanjem njenih izpitov za kvalifikacijo v gozdarski stroki
in dajanje primerne prakse ter službe absolventom te šole,


O so b je državne nižje gozdarske šole v Mariboru tvorijo: upravitelj,
stalni nastavniki, honorarni nastavniki, šolski sluga, kuhinjsko
osobje in posli. Upravitel j vodi in nadzoruje vsa dela na zavodu
in tudi poučuje strokovne predmete. Stalna nastavnika poučujeta
pripravljalne in strokovne predmete. Honorarn i nastav nik
i poučujejo pomožne predmete in šolski zdravnik je vedno pripravljen
svetovati in pomagati oboletim gojencem (sicer bi pa tudi
statistika mogla dokazati, da število vsled bolezni opuščenih ur niti od
daleč ne doseže 1% obiskanih učnih ur). Slug a vrši poleg redne službe
še delo hišnika. Administrativnega uradnika šola nima.
Šele zadnji dve leti sta bila ekonomat in blagajna poverjena računskemu
inšpektorju na »Vinarski in sadjarski šoli«, kar je precej odbremenilo
upravitelja in učno osobje. Kuhinj a skrbi za primerno hrano gojencev.
Posl i se pa najemajo po potrebi.


Učno osobje je cel čas zelo obremenjeno z delom. Na vsakega nastavnika
je odpadlo veliko različnih učnih predmetov, in veliko učnih ur
(tabela: 2. in 6.), obojega več kot na drugih strokovnih zavodih, katerih
večina razpolaga s primernimi knjigami za gojence in za nastavnike ter
ima vse potrebne zbirke že urejene. Na tej šoli je bilo potrebno graditi
od temelja. Sestavljala so se prva slovenska celotna, sistematska in zaokrožena
predavanja, ki so bila podajana kot učni predmeti iz gozdarstva.
Sestavljanje in iskanje množice novih in še nerabljenih in neznanih
izrazov ter prirejanje za gojence gozdarske šole je zahtevalo mnogo
truda in časa. Razen pouka je bilo potrebno skrbeti za zbirke, v katerih
je še mnogo dela, ki ga bo mogoče urediti in nadaljevati samo s povečanjem
staleža. Delo je mnogo motila stalna nesigurnost obstoja šole.
V šolskem letu 1932/33., ko je bila šola v likvidaciji, so bili prejemki


143