DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 79 <-- 79 --> PDF |
Iz podatkov v tabeli 5. moremo izračunati skupne rede vseh gojencev gozdarske šole v prvem petletju, po formuli = n1X5 + n 2X4 + n3X3 + "4X2 + /75Xl .1 + «2 + «3 + "i. + .5 (R — red, n = število gojencev z enako oceno) in dobimo: skup n 0 p e 11 e t n 0 o c e na enoletni, na dveletni, na gozda iz znanja 3.39 3.31 3.34 iz vedenja 4.96 4.95 4.96 iz pridnosti pri pouku in pri učenju 4.82 4.82 4.82 iz pridnosti pri praktičnem delu 4.82 4.77 4.79 iz spretnosti pri praktičnem delu 4.61 4.62 4.62 Uspehi na šoli so torej znani; toda ni še mogoče preceniti, kakšno podlago so v splošnem prinesli gojenci iz šole v gozdarsko služb o in kakšne so njihove življenjske vrednote. O tem bodo mogli čez nekaj let govoriti tisti, ki bodo za to kompetentni in poklicani. Sigurno je, da bo potrebna boljša in korenitejša izbira pri sprejemanju na- gozdarsko šolo, nadalje so neobhodna sredstva za vzdrževanje šole obenem s priznanjem njenih izpitov za kvalifikacijo v gozdarski stroki in dajanje primerne prakse ter službe absolventom te šole, O so b je državne nižje gozdarske šole v Mariboru tvorijo: upravitelj, stalni nastavniki, honorarni nastavniki, šolski sluga, kuhinjsko osobje in posli. Upravitel j vodi in nadzoruje vsa dela na zavodu in tudi poučuje strokovne predmete. Stalna nastavnika poučujeta pripravljalne in strokovne predmete. Honorarn i nastav nik i poučujejo pomožne predmete in šolski zdravnik je vedno pripravljen svetovati in pomagati oboletim gojencem (sicer bi pa tudi statistika mogla dokazati, da število vsled bolezni opuščenih ur niti od daleč ne doseže 1% obiskanih učnih ur). Slug a vrši poleg redne službe še delo hišnika. Administrativnega uradnika šola nima. Šele zadnji dve leti sta bila ekonomat in blagajna poverjena računskemu inšpektorju na »Vinarski in sadjarski šoli«, kar je precej odbremenilo upravitelja in učno osobje. Kuhinj a skrbi za primerno hrano gojencev. Posl i se pa najemajo po potrebi. Učno osobje je cel čas zelo obremenjeno z delom. Na vsakega nastavnika je odpadlo veliko različnih učnih predmetov, in veliko učnih ur (tabela: 2. in 6.), obojega več kot na drugih strokovnih zavodih, katerih večina razpolaga s primernimi knjigami za gojence in za nastavnike ter ima vse potrebne zbirke že urejene. Na tej šoli je bilo potrebno graditi od temelja. Sestavljala so se prva slovenska celotna, sistematska in zaokrožena predavanja, ki so bila podajana kot učni predmeti iz gozdarstva. Sestavljanje in iskanje množice novih in še nerabljenih in neznanih izrazov ter prirejanje za gojence gozdarske šole je zahtevalo mnogo truda in časa. Razen pouka je bilo potrebno skrbeti za zbirke, v katerih je še mnogo dela, ki ga bo mogoče urediti in nadaljevati samo s povečanjem staleža. Delo je mnogo motila stalna nesigurnost obstoja šole. V šolskem letu 1932/33., ko je bila šola v likvidaciji, so bili prejemki 143 |