DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 62 <-- 62 --> PDF |
gozdarske šole« (njegov predsednik Ing. Janko Urbas je vsako leto sestavljal in- pošiljal predloge in predračune). V proračunih ministrstva za gozdove in rudnike za leti 1920/21. in 1924/25. sta bila celo predvidena manjša kredita, ki pa nista bila zadostna. Potrebne kreditne postavke so bile osigurane šele v državnem in v banovinskom proračunu za leto 1929/30. in minister za gozdove in rudnike Dr. Anton Korošec je izdal banovini nalog za pripravljalna dela. Šolo so nastanili v Maribor u v »obustnem dvorcu«, ki je last banovine (slika: 1.) S poukom se ni moglo pričeti takoj v jeseni leta 1930., ker je preureditev poslopja trajala do srede januarja 1931. leta. Pripravljalna dela (osnutke organizacijskega načrta in hišnega reda, preureditev prostorov, nabavo pohištva, pripravo učil, zbirk in knjižnice ter pisarniška dela in organizacijo internata) je vodil in izvrševal direktor Ing. Zmago Ziernfeld, kateremu je pomagal Josip Vodopivec. Otvoritev šole je bila tiha in skromna. Dne 15. januarja leta 1931. je zastopnik banovinske uprave v Ljubljani, gozdarski nadsavetnik Ing. Janko Urbas, odprl vrata prve slovenske gozdarske šole. Šolo je zasedel direktor Ing. Zmago Ziernfeld z nastavnikom Josipom Vodopivcem in z enindvajsetimi gojenci. Začelo se je tiho delo. Organiza cijsk i načr t je bil odobren 30. januarja istega leta z rešitvjo ministra za gozdove in rudnike št. 35.000. S tem organizacijskim načrtom je bil formuliran ustro j šole . Na zavodu sta enoletna in dveletna šol a.2) Njun namen je »izobraževati teoretsko in praktično mlade kmetske moči, da zamorejo nadzorovati svoje in tuje manjše kmetsko gozdno gospodarstvo; in izjemoma pripravljati s teoretsko in s praktično vzgojo gozdarje in logarje za državno službo«. Šolsko leto traja od 1. oktobra do 31. julija naslednjega leta. V enoletno šolo morejo vstopiti tisti, ki so položili izpite najmanj na osnovni šoli; v dveletno pa tisti, ki imajo predizobrazbo enakovredno najmanj dvema razredoma gimnazije ali trem razredom meščanske šole. Vsi, ki se vpišejo, smejo biti stari 16 do 24 let, morajo biti zdravi in sposobni za naporno terensko gozdarsko službo. Redno se sprejema do 20 gojencev, ki živijo v šolskem internatu. Eksternisti se sprejemajo samo v redkih izjemah. Razen tega so predpisani še drugi splošno veljavni pogoji. Učn a načrt a sta sestavljena primerno potrebam gozdarskotehničkega pomožnega osobja, izobrazbi gojencev in možnostim intenzivnejšega poučevanja in učenja v internatu. Gojenci imajo v inter nat u popolno oskrbo. Njihov način življenja je urejen s hišnim redom, ki ima primerne predpise za pouk, učenje, hrano, izhode, kopanje, nadzor i t. d. Po uspešno končani enoletni in dveletni šoli polagajo gojenci pred izpraševalno komisijo pismeni in ustmeni teoretski in terensk i izpit . Organizacijski načrt predvideva za absolvente enoletne šole pri vstopu v državno službo čin »zvaničnika«, a za absolvente dveletne šole čin »uradniškega pripravnika za X. skupino«. Vse delovanje na zavodu vodi in nadzira upravitelj šole. Nastavnik i so stalni in honorarni. Življenj e šol e je bilo polno pretresljajev in borbe. Prvo šolsko leto 1930/31. sta imela I. razred dveletne šole in enoletna šola skupen pouk. V drugem šolskem letu je bil pouk razširjen na enoletno šolo ter 2) Na str. 101. in 105. »Šumarskega lista« iz 1. 1935. piše prof. Draguti n Veseli , da ima gozdarska šola v Mariboru samo enoletno šolo in da je banovinska. 126 |