DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 62     <-- 62 -->        PDF

gozdarske šole« (njegov predsednik Ing. Janko Urbas je vsako leto sestavljal
in- pošiljal predloge in predračune). V proračunih ministrstva za
gozdove in rudnike za leti 1920/21. in 1924/25. sta bila celo predvidena
manjša kredita, ki pa nista bila zadostna. Potrebne kreditne postavke so
bile osigurane šele v državnem in v banovinskom proračunu za leto
1929/30. in minister za gozdove in rudnike Dr. Anton Korošec je izdal
banovini nalog za pripravljalna dela.


Šolo so nastanili v Maribor u v »obustnem dvorcu«, ki je last
banovine (slika: 1.) S poukom se ni moglo pričeti takoj v jeseni leta 1930.,
ker je preureditev poslopja trajala do srede januarja 1931. leta. Pripravljalna
dela (osnutke organizacijskega načrta in hišnega reda, preureditev
prostorov, nabavo pohištva, pripravo učil, zbirk in knjižnice ter pisarniška
dela in organizacijo internata) je vodil in izvrševal direktor Ing. Zmago
Ziernfeld, kateremu je pomagal Josip Vodopivec.


Otvoritev šole je bila tiha in skromna. Dne 15. januarja
leta 1931. je zastopnik banovinske uprave v Ljubljani, gozdarski nadsavetnik
Ing. Janko Urbas, odprl vrata prve slovenske gozdarske šole. Šolo je


zasedel direktor Ing. Zmago Ziernfeld z nastavnikom Josipom Vodopivcem
in z enindvajsetimi gojenci. Začelo se je tiho delo. Organiza cijsk
i načr t je bil odobren 30. januarja istega leta z rešitvjo ministra
za gozdove in rudnike št. 35.000.


S tem organizacijskim načrtom je bil formuliran ustro j šole .
Na zavodu sta enoletna in dveletna šol a.2) Njun namen je »izobraževati
teoretsko in praktično mlade kmetske moči, da zamorejo nadzorovati
svoje in tuje manjše kmetsko gozdno gospodarstvo; in izjemoma
pripravljati s teoretsko in s praktično vzgojo gozdarje in logarje za državno
službo«. Šolsko leto traja od 1. oktobra do 31. julija naslednjega
leta. V enoletno šolo morejo vstopiti tisti, ki so položili izpite najmanj
na osnovni šoli; v dveletno pa tisti, ki imajo predizobrazbo enakovredno
najmanj dvema razredoma gimnazije ali trem razredom meščanske šole.
Vsi, ki se vpišejo, smejo biti stari 16 do 24 let, morajo biti zdravi in sposobni
za naporno terensko gozdarsko službo. Redno se sprejema do 20
gojencev, ki živijo v šolskem internatu. Eksternisti se sprejemajo samo
v redkih izjemah. Razen tega so predpisani še drugi splošno veljavni
pogoji. Učn a načrt a sta sestavljena primerno potrebam gozdarskotehničkega
pomožnega osobja, izobrazbi gojencev in možnostim intenzivnejšega
poučevanja in učenja v internatu. Gojenci imajo v inter nat
u popolno oskrbo. Njihov način življenja je urejen s hišnim redom,
ki ima primerne predpise za pouk, učenje, hrano, izhode, kopanje, nadzor
i t. d. Po uspešno končani enoletni in dveletni šoli polagajo gojenci
pred izpraševalno komisijo pismeni in ustmeni teoretski in
terensk i izpit . Organizacijski načrt predvideva za absolvente enoletne
šole pri vstopu v državno službo čin »zvaničnika«, a za absolvente
dveletne šole čin »uradniškega pripravnika za X. skupino«. Vse
delovanje na zavodu vodi in nadzira upravitelj šole. Nastavnik i so
stalni in honorarni.


Življenj e šol e je bilo polno pretresljajev in borbe. Prvo šolsko
leto 1930/31. sta imela I. razred dveletne šole in enoletna šola skupen
pouk. V drugem šolskem letu je bil pouk razširjen na enoletno šolo ter


2) Na str. 101. in 105. »Šumarskega lista« iz 1. 1935. piše prof. Draguti n Veseli
, da ima gozdarska šola v Mariboru samo enoletno šolo in da je banovinska.


126