DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 61 <-- 61 --> PDF |
Ing. STANKO SOTOŠEK (MARIBOR): PETLETNICA DRŽAVNE NIŽJE GOZDARSKE SOLE V MARIBORU (CINQUIEME ANNIVERSAIRE DE L´ÉCOLE FORESTIERE PRIMAIRE DE MARIBOR) 1. KRONIKA.1) Lani je bilo meseca julija sklenjeno peto šolsko leto na državni nižji gozdarski šoli v Mariboru. Ustanovitev gozdarske šole so že mnogo let zahtevali slovenski gozdovi, zahtevali so jo gozdarji in zahteval jo je narod. Leta 1919. je javno izpregovorila »Podravska podružnica slovenkega gozdarskega društva« in je s tem načela vprašanje ustanovitve gozdarske šole v Sloveniji. Od tedaj so se ponavljale zahteve vsako leto. Leta 1923. je prišlo v Maribor na sejo »Jugoslovanskega šumarskega udruženja« odposlanstvo Pohorcev, Kobancev, Podravcev in Haložanov Slika 1. Poslopje državne nižje gozdarske šole v Mariboru, (foto: Ivan Vodušek) z zahtevo po ustanovitvi šole. Ljubljanska podružnica »Jugoslovanskega šumarskega udruženja« je osnovala na občnem zboru 1924. leta »odsek za ustanovitev gozdarske šole«. Zahteve so se ponavljale vsako leto, ministrstvo za gozdove in rudnike je priznavalo potrebo šole, za njo so se zavzemala razna društva, zahteve sta podpirala javnost in časopisje, priporočale so jo krajevne oblasti in predlagal jo je »odsek za ustanovitev *) Nekateri podatki so vzeti iz »Izvestij državne nižje gozdarske šole v Mariboru« za šolska leta 1930/31, 1931/32 in 1932/33. 125 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 62 <-- 62 --> PDF |
gozdarske šole« (njegov predsednik Ing. Janko Urbas je vsako leto sestavljal in- pošiljal predloge in predračune). V proračunih ministrstva za gozdove in rudnike za leti 1920/21. in 1924/25. sta bila celo predvidena manjša kredita, ki pa nista bila zadostna. Potrebne kreditne postavke so bile osigurane šele v državnem in v banovinskom proračunu za leto 1929/30. in minister za gozdove in rudnike Dr. Anton Korošec je izdal banovini nalog za pripravljalna dela. Šolo so nastanili v Maribor u v »obustnem dvorcu«, ki je last banovine (slika: 1.) S poukom se ni moglo pričeti takoj v jeseni leta 1930., ker je preureditev poslopja trajala do srede januarja 1931. leta. Pripravljalna dela (osnutke organizacijskega načrta in hišnega reda, preureditev prostorov, nabavo pohištva, pripravo učil, zbirk in knjižnice ter pisarniška dela in organizacijo internata) je vodil in izvrševal direktor Ing. Zmago Ziernfeld, kateremu je pomagal Josip Vodopivec. Otvoritev šole je bila tiha in skromna. Dne 15. januarja leta 1931. je zastopnik banovinske uprave v Ljubljani, gozdarski nadsavetnik Ing. Janko Urbas, odprl vrata prve slovenske gozdarske šole. Šolo je zasedel direktor Ing. Zmago Ziernfeld z nastavnikom Josipom Vodopivcem in z enindvajsetimi gojenci. Začelo se je tiho delo. Organiza cijsk i načr t je bil odobren 30. januarja istega leta z rešitvjo ministra za gozdove in rudnike št. 35.000. S tem organizacijskim načrtom je bil formuliran ustro j šole . Na zavodu sta enoletna in dveletna šol a.2) Njun namen je »izobraževati teoretsko in praktično mlade kmetske moči, da zamorejo nadzorovati svoje in tuje manjše kmetsko gozdno gospodarstvo; in izjemoma pripravljati s teoretsko in s praktično vzgojo gozdarje in logarje za državno službo«. Šolsko leto traja od 1. oktobra do 31. julija naslednjega leta. V enoletno šolo morejo vstopiti tisti, ki so položili izpite najmanj na osnovni šoli; v dveletno pa tisti, ki imajo predizobrazbo enakovredno najmanj dvema razredoma gimnazije ali trem razredom meščanske šole. Vsi, ki se vpišejo, smejo biti stari 16 do 24 let, morajo biti zdravi in sposobni za naporno terensko gozdarsko službo. Redno se sprejema do 20 gojencev, ki živijo v šolskem internatu. Eksternisti se sprejemajo samo v redkih izjemah. Razen tega so predpisani še drugi splošno veljavni pogoji. Učn a načrt a sta sestavljena primerno potrebam gozdarskotehničkega pomožnega osobja, izobrazbi gojencev in možnostim intenzivnejšega poučevanja in učenja v internatu. Gojenci imajo v inter nat u popolno oskrbo. Njihov način življenja je urejen s hišnim redom, ki ima primerne predpise za pouk, učenje, hrano, izhode, kopanje, nadzor i t. d. Po uspešno končani enoletni in dveletni šoli polagajo gojenci pred izpraševalno komisijo pismeni in ustmeni teoretski in terensk i izpit . Organizacijski načrt predvideva za absolvente enoletne šole pri vstopu v državno službo čin »zvaničnika«, a za absolvente dveletne šole čin »uradniškega pripravnika za X. skupino«. Vse delovanje na zavodu vodi in nadzira upravitelj šole. Nastavnik i so stalni in honorarni. Življenj e šol e je bilo polno pretresljajev in borbe. Prvo šolsko leto 1930/31. sta imela I. razred dveletne šole in enoletna šola skupen pouk. V drugem šolskem letu je bil pouk razširjen na enoletno šolo ter 2) Na str. 101. in 105. »Šumarskega lista« iz 1. 1935. piše prof. Draguti n Veseli , da ima gozdarska šola v Mariboru samo enoletno šolo in da je banovinska. 126 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 63 <-- 63 --> PDF |
na I. in na II. razred dveletne šole. Potrebno je bilo več učnega osobja ter je bil v jeseni leta 1931. dodeljen za nastavnika Ing. Stanko Sotošek. S tem drugim šolskim letom je pa zavod skoraj končal svoje komaj začeto življenje. Do jeseni 1932. leta ni nikdo vedel kaj bo s tretjim šolskim letom. Šele septembra je prišel iz ministrstva za gozdove in rudnike odlok, da se imata ukiniti državna nižja gozdarska šola v Mariboru in logarska šola v Sarajevu. V Mariboru je bila dokončna likvidacija šole odložena za eno leto, ker so gojenci I. razreda dveletne šole rabili še leto dni do absolviranja. V tretjem letu je bil na šoli samo II. razred dveletne šole, ki naj bi bili — zadnji »mariborski« gozdarji.V tej kritični dobi je priskočila na pomoč banovina. Do tedaj je namreč bila šola vzdrževana z doneski državne in banovinske blagajne. Od tedaj pa je prevzela banovina na sebe vse stroške za vzdrževanje šole, za internat in za osobje. Četrto šolsko leto se je začelo nekoliko pozneje kot navadno in v težki atmosferi. Gojenci so napolnili enoletno šolo in I. razred dveletne šole. V petem šolskem letu 1934/35. sta bila otvorjena II. razred dveletne šole in enoletna šola. Izgleda da je z letom 1933/34. nastal sistem, da se sprejemajo v enoletno šolo gojenci vsako leto, v dveletno pa vsako drugo leto.») Vsako leto se je oglašalo mnogo prosilcev za vstop v šolo . Informacije so se bile pošiljane v vse dele države; vendar je bila velika večina gojencev iz Slovenije.4) Iz drugih delov Jugoslavije bi jih bilo sigurno sprejetih nekaj več, da ni šoli neprestano grozil »Damoklejev meč« — ukinitev šole. To je pripeljalo do tega, da je bilo vsako leto (razen drugega) možno odgovoriti na prošnje, dospele tekom poletja, šele v septembru (celo v oktobru) t. j . dva tedna pred začetkom pouka. Večina kandidatov pa je do tega časa že morala opustiti misli na gozdarsko šolo in je odšla na druge zavode ali pa /se ni mogla pripraviti v tako kratkem času. Posledica tega je bila, da se mnogi niso mogli priglasiti in da ni moglo biti dobre izbire gojencev. Gojenc i so prišli iz raznih krajev; stari so bili 16 do 30 let; imeli so zelo različno predizobrazbo; a oskrbnino so plačevali po kreditnih zmožnostih zavoda, po svojem imovinskem stanju in po uspehih na zavodu (tabela: 1.). Učn i načr t se je vsako leto nekoliko izpreminjal in je bil po pridobljenih izkušnjah prilagojevan vsakoletnem razvoju šole. Gojenci in nastavniki so bili precej obremenjeni, vendar je bilo to nujno radi potrebe in hotenja, nuditi gojencem čim bolj trdno podlago iz njim namenjenega gozdarstva in radi maloštevilnega učnega osobja; — a možno je bilo s stalnim nadzorstvom in učenjem v internatu (tabela: 2). Začete k ni bil lahek, ker ni bilo nobenih primernih knjig, iz katerih bi se mogli gojenci učiti in po katerih bi mogli nastavniki predavati, razlagati, tolmačiti in izpraševati. Vsak nastavnik je moral sestavljati in podajati tvarino svojih predmetov, kakor je pač vedel in znal. Šolska knjižnica je ibila zelo pomanjkljiva in še sedaj zevajo v njej nekatere praznine, vendar pa nudi najpotrebnejše. Prvo leto je bilo v knjižnici 221 knjig, na koncu dru 3) Podobno, kakor je na str. 105. »Šumarskega lista« iz leta 1935. predlagal prof. Draguti n Vesel i za »dveletno logarsko šolo«, ki naj bi se ustanovila v Sarajevu. 4) V letošnji enoletni šoli so trije gojenci iz Savske banovine. 127 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 64 <-- 64 --> PDF |
128 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 65 <-- 65 --> PDF |
gega leta se je število knjig dvignilo za 214, na koncu tretjega za 82, na koncu četrtega za 52 in v petem letu za 7. Tako ima šolska knjižnica sedaj 575 knjig, ki so bile većinom kupljene; a precej jih je bilo odstopljenih od srezkega gozdarskega referata v Mariboru, od direkcije šum v Ljubljani in od gozdarskega odseka banovinske uprave v Ljubljani. 4) Knjižnica se izpopolnjuje tudi z nekaterimi strokovnimi časopisi: »Šumarski list«, »Kmetovalec«, »Proteus«, »Lovec«, »Planinski vestnik «, »Lovačko-ribarski vjesnik«, »Forst und Jagdzeitung«, »Internationaler Holzmarkt« in »Wild und Hund«. V mnogih primerih ni mogla knjižnica nuditi potrebne literature ter so nastavniki našli včasih pomoč v knjižnici »Vinarske in sadjarske šole« in v »Študijski knjižnici«. Učnih pripomočkov ima šola za prvo silo. Če si bi narisali grafikona nabave knjig in nabave učnih pripomočkov, bi videli, da sta oba skoraj vzporedna ter da je prirastek v zadnjih treh letih minimalen. Izpopolnjenje zbirk bo dalo zavodu možnosti, da postane pouk še nazornejši in za podlago in praktičnost gojencev in absolventov še koristnejši. Pouk je bil olajševan tudi s skioptičnimi predavanji; raba epidiaskopa bo pa mogla doseči svoj namen na zavodu in pri propagandi gozdarstva šele tedaj, ko bo v zbirkah zadovoljivo število slik in diapozitivov (diapozitiva ni pravzaprav še nobenega). Podobno kot v knjižnici je tudi v zbirkah precej učil, ki so jih darovali: podružnica »Jugoslovanskega šumarskega udruženja v Ljubljani, banovinska uprava v Ljubljani — gozdarski odsek, direkcija šum v Ljubljani, »Slovensko lovsko društvo in nekateri privatniki.4) Slika 2. Saditev na goli poseki pri šmartnem na Pohorju, 1. 1935. (foto: Ing. Stanko Sotošek) Razen teh in nekaterih drugih učnih pripomočkov rabi šola še primeren šolsk i gozd . Zavod ima sicer zelo posrečeno izbran kraj — mesto Maribor. Poslopje stoji v soseščini mestnega parka, ki je pravi botaniški vrt, ter imajo gojenci priložnost spoznavati vse vrste gozdnega drevja in grmovja. Da je mogla šola pridobiti še dvorčevo dvoriščno poslopje, 4) Podarjena učila je šola sprejela s hvaležnostjo. Sigurno je še mnogo ustanov in privatnikov, od katerih bi še mogla šola dobiti kakšno knjigo, sliko, diapozitiv, model ali sploh kakšen učni pripomoček, s čemer bi se mlademu zavodu pripomoglo do uspeš nejšcga dela. 129 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 66 <-- 66 --> PDF |
130 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 67 <-- 67 --> PDF |
bi se mogli vsi potrebni prostori res zadovoljivo razvrstiti. Tudi knjižnica in zbirke — četudi še nepopolne — so storile svojo dolžnost. Toda šoli je neobhodno in nujno potreben še učni gozd. Na vse mogoče in nemogoče načine se je že skušalo dobiti v stalno porabo primeren kompleks gozda. Mislilo se je na Rdeči breg pri Sv. Lovrencu Tabela 3. število izvršenih učnih ur enoletna šola 1 1. raz. dveletne šole 2. raz. dveletne šole obe šoli Šolsko eu eu O) eu leto 3 e 3 C 3 C 3 C >CJ >CJ >CJ >cj eu . M j* 3 SÄ 3 SÄ 3 SÄ 3 o 2 cd cd o o cd cd .o J s. SÄ o O. > o, cd cd n. b > * D. a. cd cd Q. O. 1930/31 600 O. 100 700 600 100 700 1931/32 900 250 1.150 900 100 1.000 750 150 900 2.550 500 3.050 1932 33 850 250 1.100 850 250 1.100 1933 34 800 300 1.100 900 250 1.150 1.700 550 2.250 1934/35 1.050 250 1.300 900 250 1.150 1.950 500 2.450 skupno 3.350 900 4.250 11.800 350 2.150 2.500 650j 3.150 7.650 1.90C 9.550 na Pohorju in na razna druga gozdna posestva; toda ves trud je bil zastonj. Zato sta se vršila terenski pouk in terensko delo na raznih posestvih. To krizo sta precej omilili »Podružnica jugoslovanskega šumarskega udruženja« v Ljubljani in zadnji dve leti »Začasna državna uprava razlaščenih gozdov« v Ljubljani; prva je dala na razpolago svojo gozdno drevesnico v Racah pri Mariboru, druga pa revir Plešič na Pohorju. Slika 3. Prirejanje tal za pogozditev močvirnega travnika pri Šmartnem na Pohorju, 1. 1935. (foto: Ing. Stanko Sotošek) Po u k je bil podajan v šoli in na terenu. Učne ure so trajale 50 do 55 minut, in na zavodu je bilo razmeroma veliko manj prostih dni kot na drugih šolah. Absolventi enoletne šole so imeli povprečno 1.200 ur pouka, absolventi dveletne šole pa v dveh letih povprečno 2.200 ur (tabela: 2. in 3.). 131 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 68 <-- 68 --> PDF |
Praktične vaje in terensko delo sta zavzela okoli 26% učnih ur. Praktične vaje so se vršile v šolskih zbirkah in na terenu. V zbirkah so gojenci spoznavali na primerkih in na modelih mnogo tega, kar jim je potem olajšalo razumevanje predavanj iz raznih strokovnih in pomožnih predmetov, ter jim je bilo po predavanjih zopet tolmač teoretskega pouka. Na terenskih delih so posadili gojenci v petih letih na raznovrstnih zemljiščih čez 50.000 sadik različnih vrst drevja. Žive spomenike so postavili na goličavah in na posekah pri Sv. Martinu na Pohorju, pri Pohorskem domu, na Plešiču, pod Sv. Urbanom in v gozdu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. (Slike: 2.—6.). V gozdni drevesnici v Racah so se vadili v delih od sejanja semen in presajanja sadik do odprave sadik po železnici. (Slika: 7.). Na Pohorju so trebili, čistili in deloma tudi redčili, z noži, z rokuni, s sekirami tin z žagami v rokah; pospravljali so poseke in popravljali požganine. (Slika: 8. in 9.). Pri delih, ki jim bodo poverjena pozneje v službi logarjev in gozdarjev, so bili po možnosti razvrščeni menjaje za »delavce«, za »vodje skupin«, za »nadzornike« in za »logarje« ter »gozdarje«. Več sistema, več pedagoških vrednot in pripravnejše razdeljen terenski pouk bo mogel nuditi pač samo šolski učni gozd. Gojenci so se tudi vadili v pomožnih delih Slika 4. Saditev na kupe na močvirnatem travniku pri Šmartnem na Pohorju, 1. 1935. (foto: Ing. Stanko Sotošek) iz geodezije, izmere lesa in iz gradbeništva. V bližnji okolici Maribora (tudi Pohorje je v najbližji okolici) so si v nižinskih in v hribovitih gozdih ogledali raznovrstne uspele in neuspele načine gojenja (slika: 10. in 11.), varstva (slika: 12.), izkoriščanja in urejanja gozdov v območjih kostanjevja, hrastovja, bukovja, jelkovja, smrekovja in ruševja (Castanetum, Quercetum, Fagetum, Abietum, Picetum, Alpinetum), na malih, na srednje velikih, na velikih, na ekstenzivnih in na industrijaliziranih gozdnih posestvih, ki ležijo na prodnatih, glinastih, lapornatih, škriljastih in apnenih tleh. Videli so tudi mnogo načinov spravljanja po suhem in po vodi (slika: 13.); ogledovali so si predelavo lesa na primitivnih potočnih žagah v gozdih in na parnih in elektriških žagah. Nista jim ostala tuja niti divjad, niti lov v nižinah in v gorah (slika: 14.). Iz ribarstva so 132 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 69 <-- 69 --> PDF |
dobili nazoren pouk tudi v ribogojni postaji »Ribarskega društva«, in gojenci so nasadili v bistre vode Kozjaka in Pohorja stotisoče postrvi. Poučevanj e je imelo različne dobre in slabe strani. Primerno število gojencev je omogočalo individualen pouk, vzgojo in presojo. Velike težkoče pa je delalo različno — često pomanjkljivo — predznanje gojencev. Kakor je že omenjeno, ni bilo mogoče izbirati res samo pri- Slika 5., Vezanje polznine s pogozdovanjem, Kozjak, 1. 1935. (foto: Ing. Stanko Sotošek) Slika 6. Nasad borovja, smrekovja in mecesnovja, zasajen 1. 1932. pri Sv. Martinu na Pohorju, slikan 1. 1935. (foto: Ing. Stanko Sotošek) mernih fantov; kajti med drugimi so se oglašali tudi taki, ki so mislili, da je učenje na šoli enostavno in lahko, in taki, ki si niso znali zamisliti težav gozdarskih poklicev. Posledice niso izostale: v enoletno šolo je bilo do letos sprejetih 36 fantov in absolviralo jih je samo 28 t. j . 78%, dveletno šolo pa je od 43 sprejetih končalo z uspehom 39 t. j . 91% (tabela: 4.). Največja prednost poučevanja pa je življenje v internatu , ker je učenje gojencev intenzivnejše kot na privatnih stanovanjih. V internatu so podvrženi strogi disciplini in redu, kar deluje na obnašanje in tovarištvo gojencev v šoli in v bodočem življenju. 133 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 70 <-- 70 --> PDF |
Tabela 4. 1. razred 2. razred enoletna šola dveletne šole dveletne šole število gojencev v šolskih letih Gojenci CO CM CO m (M CO * m CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO co CO CN co" ^F CM CO CO o co CO CO o CO .. CO CO . CO CO 1 CO CO O) CT) CO CO Ol Ol CO C) Ol CO O o> o vpisali´ se 7 10 7 12 14 12 16 13 13 13 zapustili šolo 4 — 2 2 -— bili odpuščeni padli na izpitih 2* — 2 absolvirali 7 6 7 8 14 12 12 13 13 13 število absolventov v% proti številu 100 60 100 67 100 100 -75 -— 100 100 — 100 vpisanih *) imata ponavljalni izpit O doseženih učnih uspehih in neuspehih dobivajo gojenci obve stil a na koncu vsakega semestra. V njih se vpišejo redi iz vseh predmetov. Znanje posameznih predmetov reduje predmetni nastavnik; vedenje, pridnost pri pouku, pridnost pri praktičnem delu in spretnost pri praktičnem delu pa šolska konferenca. Obvestila ne morejo gojenci porabiti v noben drug namen, kot da vzamejo ocene na znanje in da jih pošljejo na vpogled svojim staršem, ter jih morajo vrniti šolski upravi v določenem roku. Slika 7. Priprava gredic, setev in pokrivanje posevka v gozdni drevesnici v Kačah, 1. 1933. (foto: Ing. Stanko Sotošek) Tisti gojenci, ki so z uspehom končali eno leto na enoletni odnosno dve leti na dveletni šoli, polagajo na koncu zadnjega šolskega leta sklepni izpit, pred izpraševalno komisijo. Izpit je pismen (iz gojenja gozdov, iz varstva gozdov, iz iskoriščanja gozdov in iz zakonov), u s t m e n (iz vseh strokovnih predmetov) in terensk i (po sklepu 134 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 71 <-- 71 --> PDF |
izpraševalne komisije). Predsednik vsakokratne komisije je bil odposlanec gozdarskega odseka banovinske uprave v Ljubljani. Enoletna šola je imela v petih letih štiri sklepne izpite, dveletna pa tri. V naslednjem je izpisek članov izpraševalnih komisij in pismenih nalog v prvem petletju: 1.) Prvi sklepni izpit enoletne šole od 21. do 26. julija 1931. Predsednik komisije: Ing. Anton Šivic, gozdarski inspektor in šef gozdarskega odseka kralj, banske uprave v Ljubljani (v prvi polovici izpita) in Ing. Jank o Urbas , višji gozdarski svetnik in srezki gozdarski referent v Mariboru (v drugi polovici izpita). Člani : višji gozdarski svetnik Ing. Zmago Ziernfeld, upravitelj šole (za gojenje gozdov, za izmero lesa, za geodezijo in za lovstvo in ribištvo), uradniški pripravnik Josi p Vodopivec , nastavnik (za varstvo gozdov in za izkoriščanje gozdov) in višji gozdarski svetnik Ing . Jank o Urbas , honorarni nastavnik (za zakone). Slika 8. Gojenci obeh šol, pripravljeni za delo pri Sv. Martinu, 1. 1933. (foto: Ing. Stanko Sotošek) Naloge : 1.) »Kateri načini pomlajevanja so vam znani, naštejte in opišite jih?« (gojenje gozdov). 2.) »Opišite nam na kratko, kako nastanejo gozdni požari in kako škodujejo gozdu; potem, koliko vrst gozdnih požarov razlikujemo in kako jih skušamo omejiti, in slednjič, kako ravnamo z gozdi po požaru?« (varstvo gozdov). 3.) »Opišite pri nas običajne načine spravila v gozdu!« (izkoriščanje gozdov). 2.) Drugi sklepni izpit enoletne in prvi sklepni izpit dveletne šole od 21. do 26. julija 1932. Predsednik komisije: višji gozdarski svetnik Ing. Janko Urbas , srezki gozdarski referent v Mariboru (do 22. julija) in višji gozdarski svetnik kr. banske uprave v Ljubljani Ing . Kare l Tavča r (od 23. do 26. julija). Člani: višji gozdarski svetnik Ing. Zmago Z i e r n f e 1 d, upravitelj šole (za lovstvo in ribištvo na enoletni šoli ter za gojenje gozdov, za izmero lesa, za geodezijo, za gradbeništvo, za urejanje gozdov in za lovstvo in ribištvo na dveletni šoli); uradniški pripravnik Ing. Stanko Sotošek, nastavnik (za gojenje gozdov, za 135 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 72 <-- 72 --> PDF |
varstvo gozdov, za izkoriščanje gozdov, za izmero lesa, za geodezijo in za gradbeništvo na enoletni šoli ter za lesno trgovino in industrijo na dveletni šoli); uradniški pripravnik Josi p Vodopivec , nastavnik (za varstvo gozdov in za izkoriščanje gozdov na dveletni šoli) in višji gozdarski svetnik Ing. Jank o U r b a s, honorarni nastavnik (za zakone na enoletni in na dveletni šoli). Naloge za enoletno šolo: 1.) »Veliko kraško goljavo je potrebno posaditi s sadikami črnega bora. Izvršitev pogozdovanja in nadaljnje gojenje ter negovanje borovja« (gojenje gozdov). 2.) »Najbolj škodljivi lubadarji v iglastih sestojih; opis, način življenja in poškodbe tega mrčesa ter obramba pred njim« (varstvo gozdov). 3.) »Opis, kritika in raba svobodne prodaje gozdnih pridelkov« (izkoriščanje gozdov). 4.) »Je po zakonu o gozdih dopustno pasti in grabiti steljo v gozdu? Pod katerimi pogoji in kako je postopati, če je gozd obremenjen s pašno služnostjo?« (zakoni). Slika 9. Obed gojencev obeh šol v Radolni na Plešiču, 1. 1934. (foto: Stanko Sotošek) Naloge za dveletno šolo: 1.) »Katere vrste iglavcev [so v naših gozdih najbolj zastopane, kakšne lastnosti imajo te vrste drevja in na kakšen način jih vzgajamo?« (gojenje gozdov). 2.) »Kakšni ukrepi so potrebni za preprečenje škode, ki jo povzročujejo žuželke gozdnemu drevju, in kakšnih sredstev se boste posluževali v boju zoper te Škodljivce? Opišite nam ta sredstva!« 3.) »Pastirji so si napravili ob robu gozda ogenj. Veter je zanesel iskre v gozd, nastal je velik gozdni požar. Kakšne dolžnosti po zakonu o gozdih ima gozdni organ, ko zapazi požar in kdo je odgovoren za povzročeno škodo?« (zakoni). 3.) Drugi sklepni izpit na dveletni šoli od 27. do 29. julija 1933. Predsednik komisije: višji gozdarski svetnik kr. banske uprave v Ljubljani Ing. Karel Tavčar. Člani: višji gozdarski svetnik Ing. Zmago Ziernfeld, upravitelj šole (za izmero lesa, za urejanje gozdov, za geodezijo, in za lovstvo in ribištvo); gozdarski pristav Ing. Stanko Sotošek, nastavnik (za gojenje gozdov, za varstvo gozdov, za izkoriščanje gozdov, za gradbeništvo in za lesno 136 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 73 <-- 73 --> PDF |
trgovino in industrijo) in višji gozdarski svetnik Ing. Jank o Urbas , honorarni nastavnik (za zakone). Naloge : 1.) »Golo poseko bomo posadili s smrekovimi in z mecesnovimi sadikami. Poseka leži na nadmorski visini 700 do 800 m na srednje globokih apnenastih tleh in je nagnjena proti severovzhodu. Kakšno mešanje bomo izbrali? Opišite vsa dela gojenja gozdov od saditve do sečnje in rast sestoja v celi obhodnji!« (gojenje gozdov). 2.) »Katerim poškodbam so izvržene glavne vrste naših listnatih sestojev? Preventivni in represivni ukrepi za varstvo teh sestojev.« (varstvo gozdov). 3.) Na položni strani imamo mešan gozd jelkovja, smrekovja in bukovja. Pod gozdom so ravninski travniki. Dest kilometrov daleč od gozda pelje cesta,, po kateri je še pet kilometrov do mesta. — Najstarejši sestoj se ima posekati s postopno sečnjo in drevesa so že žigosana za pripravljalno sečnjo, a les je potrebno pripeljati na skladišče v mestu. — Opi- Slika 10. Preredčeno smrekovje na Klopnem vrhu, 1. 1935. (foto: Stanko Sotošek) site potrebno orodje in izdelano blago ter spravila in naprave! — Opišite sečnjo, izdelavo, spravljanje in vsa dela sploh! — Naloženo delo se mora izvršiti čim koristnejše za obstoj gozda ter paziti se mora na kvaliteto blaga in na rentabilnost dela.« (izkoriščanje gozdov). 4.) »Opišite po pravilniku za vršenje službe čuvajskega osobja pri upravi državnih gozdov postopek, ako zasledi čuvajski organ kršitev zaupane mu imovine! — Navedite po pravilniku o gozdarski službi pri občih upravnih oblastvih, kedaj in katere službene izkaze mora voditi podšumar! — Kaj so stalno, kaj začasno zaščitni gozdovi po zakonu o gozdih in katere omejitve v izkoriščanju predvideva zakon o gozdih? — Katere davščone plačuje zakupnik lovišča, katere lastnik samosvojega lovišča v Dravski banovini in kolika je davščina za zakupne, kolika za samosvoje ribarske okraje v Pravski banovini?« (zakoni). 137 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 74 <-- 74 --> PDF |
4.) Tretji sklepni izpit na enoletni šoli od 28. do 30. julija 1934. Predsednik komisije: višji gozdarski svetnik kr. banske uprave v Ljubljani Ing. Karel Tavčar. Člani: višji gozdarski svetnik Ing. Zmago Ziernfeld, upravitelj šole (za izmero lesa in za lovstvo in ribištvo); gozdarski pristav Ing. Stanko S o t o š e k, nastavnik (za gojenje gozdov, za varstvo gozdov, za izkoriščanje gozdov, za geodezijo in za gradbeništvo) in višji gozdarski svetnik Ing. Jank o Urbas , honorarni nastavnik (za zakone). Naloge : 1.) »Gojenje svetlobnih sestojev od podmlajenja do sečnje « (gojenje gozdov). 2.) »Opišite razne vrste vab ter nastavljanje in pregledavanje vab za gozdni mrčes! — Pomen nastavljanja vab za obrambo gozdov pred škodljivim mrčesom in za zatiranje mrčesa.« (varstvo gozdov. 3.) »Podjetnik kupi na javni pismeni dražbi 60.000 plm smrekovega in jelkovega stoječega lesa, 1 plm po 60.— Din. Ves kupljen les 1^ ^„ ^ _ „ :: i: . . -> "usSte.^ Slika H. Slanišče (mrazišče) na Ciglenicah, 1. 1932. (foto: Ing. Stanko Sotošek) poseka, izdela in spravi v desetih letih ter porabi vsako leto za izkoriščanje 40.000.— Din. Kako veliko vsoto rabi podjetnik, takoj po sklenjeni kupčiji, za kritje cele kupnine in vseh stroškov, če računa s 5% obrestovanjem? V kaj bo lahko izdelal kupljen les in kako bo izgledalo izdelano blago? — Koliko plm tehničnega lesa je na 30 ha osemdesetletnega smrekovja, ki raste na zemljišču II. bonitete (glej gozdarski koledar) v zarasti 0.8, če odpade na tehnični les 75% od skupne kubature?« (izkoriščanje gozdov). 5.) Četrti sklepni izpit na enoletni šoli in tretji sklepni izpit na dveletni šoli od 22. do 27. julija 1935. Predsednik komisije: gozdarski svetnik kr. banske uprave v Ljubljani Ing. Franc Sulgaj. Člani: višji gozdarski svetnik Ing. Zmag o Z i e r n f e 1 d, upravitelj šole (za izmero lesa, za geodezijo in za lovstvo in ribištvo na obeh šolah in za urejanje gozdov na dveletni šoli); gozdarski pristav Ing. Stank o Sotošek , nastavnik (za gojenje gozdov, za varstvo gozdov, za izkoriščanje gozdov in za gradbeništvo na enoletni šoli ter za gradbeništvo in za lesno trgovino jn industrijo na dveletni šoli); uradniški pripravnik Josi p V o do p N 138 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 75 <-- 75 --> PDF |
v e c, nastavnik (za gojenje gozdov, za varstvo gozdov in za izkoriščanje gozdov na dveletni šoli) in višji gozdarski pristav Ing. Josip Miki a v ž i č, honorarni nastavnik (za zakone). Naloge na enoletni šoli: 1.) »Naravno podmlajanje jelkovja in bukovja. — Gojenje in negovanje smrekovja od podmladitve do sečnje « (gojenje gozdov). 2.) »Opišite podiranje in izdelavo bukovja v končni sečnji in spravljanje bukovine iz končne sečnje! Gozd se nahaja na lahno nagnjenem pobočju, pod katerim pelje gozdna cesta« (izkoriščanje gozdov). 3.) »Obramba gozdov pred mrčesom in pred gobami ter zatiranje mrčesa.« (varstvo gozdov). 4.) »Kaj je pustošenje gozda in kako se gozd pustoši? — Kdo odredi gonje, če se neke vrste divjad preveč zaredi? Katere vrste divjad je to? — Kakšnega vedenja mora biti v službi in izven službe gozdno čuvajsko osebje?« (zakoni). Slika 12. Poledica in sneg lomita borovje in mecesnovje na Fočehovskem bregu, 1. 1932. (foto: Ing. Stanko Sotošek) Naloge na dveletni šoli: 1.) »Katera so gozdno vzgojna svojstva doba, građena in" bukve, kako se zasnujejo in pomlajujejo bukovi in hrastovi sestoji in kako nastane mešan gozd bukve in hrasta? — V čem obstoji v glavnem nega gozdov? Kako se gozd naravno in umetno redči in kako se umetno pospešuje naravno redčenje sestojev? Opis glavnih načinov preredčenj, kako se izvajajo preredčenja v praksi, koristi in slabe strani preredčenj ter kolikšni so dohodki od njih?« (gojenje gozdov). 2.) »Razložite, katera naloga pripada varstvu gozdov in koliko nevarnostim so izpostavljeni gozdovi v prosti naravi. Nevarni so gozdovom zlasti viharji; zato opišite, kako škodujejo gozdom viharji, katere okolnosti povzročujejo poškodbe po njih, nadalje kateri ukrepi so potrebni ob njihovi vzgoji in njihovem urejevanju, da jih ob času zaščitimo! — Navedite, kaj je to bolezen rastline, kako nastane in katere pojave smatramo za bolezenske! Opišite najznačilnejše bolezni na gozdnem drevju, kje in kako nastanejo, v čem obstoji njihova škoda in kako se borimo zoper nje!« (varstvo gozdov). 3.) »Opišite vsa dela, ki so potrebna ob podelavi lesa, potem načine sortiranja in skladanja lesa, nadalje delo ob pospravi poseka in slednjič razne načine spravila lesa? — Kako se les razkraja s toploto in na koliko načinov kuhamo oglje? 10 139 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 76 <-- 76 --> PDF |
Kako si napravimo alpsko kopo? Kako izračunamo njeno prostornino in kako kuhamo oglje v njej? Kolik je donos oglja in od česa zavisi?« (izkoriščanje gozdov). 4.) »Kaj odreja zakon o gozdih glede gozdnih požarov (kurjenja, gašenja, povračila škode, povzročene s požarom in gašenjem)? — Kaj odreja zakon o lovu glede načina lova, glede tega, kedaj in kje je dovoljen lov in glede tega, kaj se sme loviti? — Posebne dolžnosti državnega čuvajskega osobja v službi so?« (zakoni). Naloge za pismeni izpit sestavlja predmetni nastavnik, iz vsakega predmeta po tri in stavi vsako nalogo posebej v zapečaten ovoj. Gojenci pišejo tisto, ki so jo izžrebali pred izpraševalno komisijo. Na ustmenem in na terenskem izpitu izprašujejo nastavniki vsak svoj predmet in tudi Slika 13. Začasna suha lesena drča na Petelinjeku, 1. 1935. (foto: Ing. Stanku Sotošek) vsak član komisije more postavljati vprašanja. Vsakega gojenca reduje za vsak predmet cela komisija. Po končanem sklepnem izpitu se oceni končen učn i u s p e h na podlagi redov iz posameznih predmetov. Razen tega se oceni še vede nje, pridnost pri pouku, pridnost pri praktičnem delu in spretnost pri praktičnem delu. Ti redi se vpišejo v »sklepno izpričevalo«, ki ga podpišejo vsi člani izprasevalne komisije. Na enoletni šoli je absolviralo 28 gojencev, na dveletni pa 39 (absolvirali so vsi, ki so bili pripuščeni na sklepni izpit). Šolsk i uspe h absolvento v (tabela 5.), kakor so ga priznale izprasevalne komisije, je razmeroma dober. 140 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 77 <-- 77 --> PDF |
141 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 78 <-- 78 --> PDF |
vi- Slika 14. Prežalnica na ruševce, Jezerski vrh, 1. 1935. (foto: Ing. Stanko Sotošek) TP r-* Slika 15. Prvi absolventi dveletne šole in izpitna komisija, Maribor 1. 1932. Slika 16. Dečji dan za pogozdovanje, Ošelj na Pohorju 1. 1934. |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 79 <-- 79 --> PDF |
Iz podatkov v tabeli 5. moremo izračunati skupne rede vseh gojencev gozdarske šole v prvem petletju, po formuli = n1X5 + n 2X4 + n3X3 + "4X2 + /75Xl .1 + «2 + «3 + "i. + .5 (R — red, n = število gojencev z enako oceno) in dobimo: skup n 0 p e 11 e t n 0 o c e na enoletni, na dveletni, na gozda iz znanja 3.39 3.31 3.34 iz vedenja 4.96 4.95 4.96 iz pridnosti pri pouku in pri učenju 4.82 4.82 4.82 iz pridnosti pri praktičnem delu 4.82 4.77 4.79 iz spretnosti pri praktičnem delu 4.61 4.62 4.62 Uspehi na šoli so torej znani; toda ni še mogoče preceniti, kakšno podlago so v splošnem prinesli gojenci iz šole v gozdarsko služb o in kakšne so njihove življenjske vrednote. O tem bodo mogli čez nekaj let govoriti tisti, ki bodo za to kompetentni in poklicani. Sigurno je, da bo potrebna boljša in korenitejša izbira pri sprejemanju na- gozdarsko šolo, nadalje so neobhodna sredstva za vzdrževanje šole obenem s priznanjem njenih izpitov za kvalifikacijo v gozdarski stroki in dajanje primerne prakse ter službe absolventom te šole, O so b je državne nižje gozdarske šole v Mariboru tvorijo: upravitelj, stalni nastavniki, honorarni nastavniki, šolski sluga, kuhinjsko osobje in posli. Upravitel j vodi in nadzoruje vsa dela na zavodu in tudi poučuje strokovne predmete. Stalna nastavnika poučujeta pripravljalne in strokovne predmete. Honorarn i nastav nik i poučujejo pomožne predmete in šolski zdravnik je vedno pripravljen svetovati in pomagati oboletim gojencem (sicer bi pa tudi statistika mogla dokazati, da število vsled bolezni opuščenih ur niti od daleč ne doseže 1% obiskanih učnih ur). Slug a vrši poleg redne službe še delo hišnika. Administrativnega uradnika šola nima. Šele zadnji dve leti sta bila ekonomat in blagajna poverjena računskemu inšpektorju na »Vinarski in sadjarski šoli«, kar je precej odbremenilo upravitelja in učno osobje. Kuhinj a skrbi za primerno hrano gojencev. Posl i se pa najemajo po potrebi. Učno osobje je cel čas zelo obremenjeno z delom. Na vsakega nastavnika je odpadlo veliko različnih učnih predmetov, in veliko učnih ur (tabela: 2. in 6.), obojega več kot na drugih strokovnih zavodih, katerih večina razpolaga s primernimi knjigami za gojence in za nastavnike ter ima vse potrebne zbirke že urejene. Na tej šoli je bilo potrebno graditi od temelja. Sestavljala so se prva slovenska celotna, sistematska in zaokrožena predavanja, ki so bila podajana kot učni predmeti iz gozdarstva. Sestavljanje in iskanje množice novih in še nerabljenih in neznanih izrazov ter prirejanje za gojence gozdarske šole je zahtevalo mnogo truda in časa. Razen pouka je bilo potrebno skrbeti za zbirke, v katerih je še mnogo dela, ki ga bo mogoče urediti in nadaljevati samo s povečanjem staleža. Delo je mnogo motila stalna nesigurnost obstoja šole. V šolskem letu 1932/33., ko je bila šola v likvidaciji, so bili prejemki 143 |
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 80 <-- 80 --> PDF |
državnega osobja neredni in zgodilo se je, da niso dobili plače od marca do septembra. Od septembra 1933. imajo upravitelj in oba redna nastavnika, ki so državni uradniki, dopust od državne službe in vršijo službo na zavodu na račun Dravske banovine. Izven šolsko delovanje je bilo zelo ovirano vsled preobremenjenosti osobja in radi že večkrat omenjenega ogroženega obstoja šole. Pri popularizaciji gozdarstva je šola sodelovala: z razstavo gozdarske šole v Mariboru od 6. do 15. julija leta 1932., pri potujoči kmetijski razstavi leta 1933., na kmetijski razstavi v Mariboru, v Murski Soboti in v Konjicah leta 1934. in istega leta na lovski razstavi v Mariboru, na kmetijski razstavi v Ptuju leta 1935., na dečjih dnevih za pogozdovanje .(slika: 17.) in z raznimi terenskimi deli gojencev. Napisano je bilo nekoliko strokovnih člankov v »Lovcu« in v »Kmetovalcu« in predavalo se je na počitniškem kmetijskem učiteljskem tečaju v Mariboru od 6. do 15. julija 1935. Kakor je že v začetku kronike omenjeno, je v organizacijskem načrtu predvidena tudi zaposlite v gojencev, ker je namen šole izobraževati »kmetske moči«, ki bodo ostale na domačem gozdnem gospodarstvu in izjemoma vzgajati gozdarje in logarje za državno službo.5) Pri sprejemanju v šolo imajo prvenstvo tisti, ki bodo ostali na svojem posestvu; a na preostala mesta pridejo retlektanti na privatno in na državno službo. Tako se je tudi delalo. Vendar je velika večina absolventov takih, ki so v službi ali pa čakajo na njo. Podatki o zaposlenosti absolventov državne nižje gozdarske šole v Mariboru (tabela: 6.) govorijo, da je večina že zaposlena (kajti tistih, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti, ne moremo računati za brezposelne). Tabela: 6. enoletne dveletne obeh šol šole šole Absolventi število absolvirali 28 39 67 niso zadostili vojaški dolžnosti 14 17*) 31*) zadostili vojaški dolžnosti 14. 22 36 zaposleni na svojem posestvu 2 2 4 zaposleni v službi 10 16 26 brezposelni 2 4 6 *) na svojem posestvu trije Nadalje vidimo iz te tabele, da bo v bližnji bodočnosti iskalo zaposlitve v gozdarski stroki vsako lete 15 do 20 gojencev te šole. Če so našem gozdarstvu potrebni gozdarji in logarji, se jim bo moralo dati primerno delo v primernem delokrogu in šola bo rabila stalno vzdrževanje, da bo mogla zadoščati svojem namenu in izvrševati, kar se more od nje pričakovati. (Nadaljevanje sledi — A suivre) 5) čl. 1. in 5. »Organizacijskega načrta državne nižje gozdarske šole v Mariboru« odobren z rešitjo ministra za gozdove in rudnike št. 35.000/1931. 144 |