DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 12/1934 str. 39 <-- 39 --> PDF |
Tuđi nišo molčali vsi tišti, ki so videli in morali gledati uničevanje gozdov. Opominjali so z besedami, referati in s pisanjem. Predlagale, rotile, prosile in zahtevale so gozdarske skupščine z resolucijami, revijami in knjigami. Vedno bolj glasno se je moglo slišati proteste gozdov s hudourniki, viharji, plazovi in s propadanjem milijonov kubnih metrov lesa ter v uničevanju milijonskih vrednosti pridobitev in z milijonskimi žrtvami, katere moramo položiti za restavracijo z muko iin s trudom pridobljenega, mesto da to porabimo za dvig splošnega standarda. Niič ni pomagalo. Njihovi glasovi, kriki in opomini se nišo stišali v bučnem roganju polepnosti, napuha in oholosti, v ciničnem zasmehu egoizma in vseh vrst karijer, v jecljanju nepoučenih, v zmotah nepoklicanih dn v napakah »vseznalcev« ob burnem spremljanju udarcev sekir in trušča padajočega drevja ... Če hoćemo, vidimo prav lahko, da se je zgradilo in postavilo mnogo na račun gozdov. Osnovnemu kapitalu so bile odvzete velike vsote. Vse, kar je bilo vzeto čez mero, je oslabilo gozdove. Podirali smo »jezove« in razbijali »rezervoare« po gozdovih. Nujno in logično je sledilo, da se vode nišo ustavile ali v n a jhujšem primeru samo razlile, temveč so z veliko hitrostjo vdrlc v dolino in z natrganim! m a ter ji ja lom pustošile, kar so dosegle . Ogromni pređeli naših gozdov so lepi in bogati samo še lajdke, za umetniške motive, za1 sanjarska in sentimentalna razpoloženja in za1 mnoge koristolovce. Toda oko ekonoma ne vidi tako lepe slike in s skrbjo gleda v bodočnost. Vidi na pa ko, gr eh/ in škodo, ki se dela ce lot i, ko se pripoveduje in računa s sedem m i lijo ni hektarjev gozda v Jugoslaviji, mesto s približno dvema tretjinama od tega, če ne še rnanj. Tuđi domneva, da ni mamo v Sloveniji normalne zaloge lesa na absolutnih gjozdniH ti eh, je brddka r e s n i c a. Zgodovina gozdarstva nam dokazuje, da so bile velike elementarne katastrofe skoraj vedno povod za sestavo zakonov, pravilnikov in ukrepov, s katerimi naj državna oblast zaščiti gozdove. Propadanje ogromnih kompleksov gozdov in zadnje povodnjl so dosti glasen in občuten mémento, da je nujno potrebno zboljšati njihovo stanje, pokazati njihovo vrednost in odbrati pravilen način gojenja in gspodarjenja sploh. Poškodbe od marsikaterih povodnjii, marsikatera dela urejevanja hudournikov in mnoge regulacije rek so večinoma samo žrtve gozdovom, katere bodo jemali od celote in od potomcev. V zgodovini najdemo dosti primerov. Potrebno je poznati samo posledice pustošenja gozdov na Kitajskcm, v bazenu Sredozernskega morja, v perimetrih Missisippija iin še v mnogo drugih krajih. Sedanjost nam kaže težke ekonomske, kulturne in socijalne razmere na našem golem Krasu ter po goličavah Vardarske in Zetske banovine. Naravnost orjaške napore in ogromne materijalne žrtve so potrebno za obnovo gozdov in za pogozdovanja goljav. Najlepše pnimere obnavljanja opustošenih in uničenih gozdov ter umirjevanja in urejevanja hudournikov nam nudita Srednja in Južna Francija. Postopoma krotita hudournike, potoke in reke, vežeta gozdna zemljišča in pripravljata boljšo bodočnost v daljni preteklosti opustošenim in osiromašenim krajem. Qozdovi nas med drugim opominjajo tuđi s povodnji, da se mora na čisto gozdnem zemljišču povsod in vedno zadržati ali odgojiti pnipadajoča zaloga lesa. Gozdno zemlji š č e brez pravilno razdeljene popolne zaloge lesa je nepopolen in pohabljen gozd. Qozdôv; v pravilnem smislu besede nam dokazujejo in nam bodo dokazovali, da je popolnoma napačno mišljenje, da dajejo dohodke recimo sele vsakih sto let. Kajti donašajo jih vsakega leta in sicer obilen prirastek lesa in neprestane navedene posredne koristi. Za časa dobre konjunkture borno lahko vnovčili priraščen les. Za časa križ v trgovini in porabi lesa bodo lahko priraščali v vrednosti iin masi ter dočakali rentabilno izkoriščanje. Poleg tega pa mo 629 |