DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 12/1934 str. 38     <-- 38 -->        PDF

Število Iesnih trgovcev -in špekulantov je rastlo dan na dan. Cena lesa je za


peljala mnoge posestnike, drevje je padalo in tisoči poljedelcev se nišo brigali za svoja


kmetijska posestva temveč so začeli »trgovati«. Želje za prijetnim in lahkim življenjem


ter »dobri zgledi« so jim zakrili pogled in misli na bodočnost. Ustanovljeno je bilo


mnogo nepotrebnih podjetij in zgrajeno mnogo odvišnih žag. Producent je prodajal


les na panju za precej nizke cene, akordanti trgovcev in prekupcev nišo pazili pri


podiranju in spravljanju na varstvo ostalega gozda. Večji del dobička je spravil v


svoje žepe in blagajne trgovec — večinoma tujec — ter je z našim denarjcm gradil


palače, domove, hiše in izsuševal močvirja izven meje^ naše države...


Po velikih privatnih gozdovih in po pogodbenih predelih državnih gozdov se je


zgradilo sto in sto kilometrov gozdnih železnic in mnogo drugih prometnih naprav, po


katerih je odtekal narodov kapital. Ne moremo trditi, da je čisti dobiček ostal pri


nas in da se je ves vložil za napredek krajev in države, v kateri rastejo ti privatni


in državni gozdovi. V teh krajih so ostale, ražen nekaj izjem, samo borne dnine in neko


liko mesečnih plač. Investicije so bile vložene samo z namcnom, izvlcči čim hitrejše in


čim več. Milijoni narodovega imetja so bili odtrgani za vedno. Industrije so se ozirale


večinoma samo na prospeh svojega podjetja in sekale so brez ozira na bodočnost go


zdov in okolice. Dovoljevali, dovolili, ali dovoliti so jim morali posestniki in lastniki sami.


V naših širnih gozdovih imamo nekaj častnih izjem, kjer vidimo lepo in pravilno


negovane scstoje gozdnega drevja. Toda tuđi njim prete iz zapusčenih in opustošenih


gozdnih predelov razne ncvarnosti od vetrov, mrčesa, deževja, voda iitd.


Večkrat poslušamo zahvalnice in ćele davorije našim gozdovom. Skoraj bi rekli
vedno za koristi, ki smo jih sprejeli brez truda in brez dela. Samo s hvalospevi se
pa ne moremo oddolžiti za sprejete dobrine in še manj zadržati njihov trajen dotok.
Ne smemo se ravnati po besedah »gozd raste tuđi ponoči, ko spimo«. Napačno in
grešno mislijo tišti ki tretirajo gozdarstvo več ali manj po krilatici »smrek e se ka
ti, smreke saditi«. Tuđi se ne bi smelo dovoliti, da skoro vsak mesa svoje
prste v gozdarstvo. Poglejmo malo okoli sebe: vsak je znal trgovati, sekati in podirati,
vsi mislijo, da razumejo gospodarske probleme in besede vseh drugih obveljajo za
mnoga že »rešena« vprašanja preje kot besede strokovnjakov.


Priznajmo: v komplicirano življenje gozdov so posegali vsi stanovi in različni
»strokovnjaki«. Enkrat so zmagala: hotenja enih, drugič želje in računi drugih, toda
najmanj so se slišali in uvaževali v tem ropotu dokazi poklicanih gozdarjev. Namesto
sodelovanja vseh in pozitivnega, progresivnega harmoničnega udejstvovanja v gozdnem
gospodarstvu, je vladalo prerekanje za kose plena — vse na račun gozdov, celote in
bodočih generacij. Najtežje pri vsem tem je, da se bodo za storjene napake in grehe
morali pokoriti nedolžni in potomci.


Poslcdice nepravilnega gospodarstva so jasne in vidne. Zaloga lesa je manjša.
zmanjšuje se prirastek, kvalitativno in kvantitativno, vetrovi lomijo in pulijo prercdčeno
drevje, mrčes se množi in kuge gredo naprej na ostalo zdravo drevje. Drevje.
se suši. Vode trgajo in odnašajo zemljo ter z njo zasipavajo pašnike, odnašajo plodno
zemljo in mostove, podirajo hiše, hudourniki se širijo in zahtevali bodo vedno večjč
stroške za umirjenje. Nemirna tla in neurejeni režim v zgornjih perimetrih potokov
in rek preti izvršenim regulacijam in melioracijam in onemogoča njihovo trajno
vrednost. Stalna zaposlenost okolišnega prebivalstva je ogrožena.


Kaj pa gozdarski strokovnjaki? Ne, nišo vsi sedeli križem rok. Resili so precej
tega v sodelovanju in v borbi z nevednostjo in z nepoklicanimi. Dosti je še rešenoga
življenja v gozdih. Stoji še mnogo vaši in obdelujejo se mnoga zemljišča, ki bi jih
tuđi odnesla voda, da nišo bila obvaiovana z nenačetimi ali pravilno izkoriščanhii
in gojenimi gozdovi. In že so začeli lažje diîîati marsikateri kraji, po katerih vidimo
konture novih, ali obnovljenih gozdov in kjer se urejuiejo hudourniki.


628