DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 12/1934 str. 37 <-- 37 --> PDF |
kamenja in drevja, kar povzroča največja razdejanja. Ražen tega porabi zadržano vodo v svojo, to je našo korist, ostanek pa razdeli poljedelskim zemljiščem, studencem in vodnjakom v nižjih legah. Naši gozdovi so v preteklosti prestali razne perturbacije, poškodovanja, pustošenja, uničevanja in varnostne ukrepe. Vse važnejše politične in ekonomske izpremenbe so v njih zapustile globoke sledove, vidne in občutne še danes; vsa: gozdnata in ogoljena gozdna zemljišča v zvezi s režimom voda in z raznimi faktoru v ekonomskem, socijalnem, verskem in psihičnem izživljavanju posameznih pokrajin so odprta knjiga zgodovine naših gozdov. Iz nje čitamo in občutimo posledice pašnega gospodarstva, lova, odprtih ognjišč, načine gradnje ta pokrivanja stavb in zgradb, širjenja poljedelskega zemljišča, rudarstva, vojn, suženjstva, fevdalstva, svobodn´e trgovine, privatnega udejstvovanja, kolonizacijske in eksploacijske politike tujcev, intenzivnih eksploatacij s tujim in domaćim kapitalom v korist političnih, privatnih, strankarskih in osebnih interesov, raznih političnih sistemov itd. Rezultat vsega tega je: komplicirano in različno posestno stanje, obširna poljedelska zemljišča, izpremenjen režim potokov in rek, skoraj polovica našega absolutnega gozdnega zemljišča je gola, neplodna ali pa nima gozda v pravem smislu besede, nadalje imamo pragozdove in ostanke pragozdov, opustošene gozdove, zamočvirjena poljedelska zemljišča, dobro obvarovane gaje in lepo negovane gozdove, obnovljene1 dele gozdov, regulirane in regulacij potrebne hudournike, potoke in reke in še cei kompleks faktorjev življenja in življenskega standarda. Analizirajmo za sedaji samo najbližjo preteklost. 2e po svetovni vojni ni bilo stanje našega gozdnega zemljišča na pravi- visini. Zaloga lesa ni bila normalno razdeljena in tuđi celokupna zaloga je bila daleč pod normalo. Iz tega sledi, da je bil prirastek mnogo manjši od onega, ki bi ga dajali naši gozdovi v srečnejših razmerah. Dolžnost naše generacije je bila in je, popraviti škodo narejeno in prizadeto v prejšnjih časih. Dolžnost do nje same in do njenih potomcev jo veže, da zadrži v gozdu vsaj to, kar je sprejela. Poleg tega ji ta dolžnost veleva, da na gozdnem zemljišču obnavlja uničene gozdove in odgoji gozd, ki bo mogel izvrševati vse svoje funkcije sele tedaj, ko bo približno normalen. Da je to res nujno potrebno dokazuje gozdarska znanost, prepričevaluo kažejo pogostejše povodnji, goli Kras, goličavel in neštevilni primeri iz naše in tuje zgodovine. Odgovornost more pasti samo na nas, će sami upravljamo svojo zemljo in svoja življenja. Trgovina in industrija z lesom sta se v naših krajih prav bohotno razvili, zlasti po svetovni vojni. Na žalost vidimo in moramo konstatirati ter priznati, da se je les pridobival v skoraj bi rekel večini primerov z mrcvarjenjem mnogih tisoč hektarjev gozda. Ni mnogo gozdov, ki so bili izkoriščani racijonalno in v korist gozda ter splošnosti. Brezobzirno so sekali in delali so z gozdovi, kot z njivo pšenice: poželi so drevje in posadili sadike ... Zelo enostavno, toda napačno, in škoda se ne da izraziti s številkami. Ves postopek je bil večinoma nasproten smernicam prave gozdne politike in gozdne ekonomije. Posestniki malih gozdov so prodajali les iz svojih gajev in gozdov, da pokrijejo potrebe v vojni zapuščenega domovja. Gozd bi sicer lahko zamašil nekaj lukenj v kmetskem gospodarstvu, da je bil v normalnem stanju, česar pa ne more nobeden trditi. Tuđi srednji posestniki so prodali velike množine lesa. Oozdov nišo obvarovale niti občine, niti zadruge, niti delniške družbe. Trpeli so tuđi državni gozdovi, zlasti tišti, ki so bili obremenjeni z dolgoročnimi pogodbami. Na velikih privatnih posestvih so hiteli s sečnjami, veliko bolj kakor kedaj koli preje in sigurno daleč čez predpise njihovih gospodarskih načrtov. Mnogi so podirali brezobzirno, da pobašejo kolikor se pač da, predno jih zaseže agrarna reforma. 627 |