DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 12/1934 str. 36 <-- 36 --> PDF |
Ne s memo po za bi ti na g o z d o v e, k e . vpliva jo v veliki m e r i, v e č k r a t ćelo o d 1 o č i 1 n o na množino vode in š e b o 1 j na h i t r o s t in razdejanja odtekajoče vode. Reke in potoki, ponikalnice in kraška jezera dobivajo vodo vsak iz svojega območja. Območja so prekrita z goličavami, gozdovi in poljedelskim zemljiščem. Po njih so zgrajene naslebine, ki so1 povezane s po ti, cestami in železnicami ter opremljene z napravami in pridobitvami, katere zahtevata kultura in civilizacija naroda, a omogoča jih njegova duhovna in ekonomska moč. Območja more obvarovati pred povodnijo v prvi vrsti gozd. Razne tehnične zgradbe imajo več ali manj samo začasen ali lokalen pomen. Često so samo žrtve, ki jih dajemo za poškodovanja in pustošenja v gozdih. Trajen regulator dotoka, odtoka in razdelitve vodovja more biti v ogromni većini pri mer o v samo gozd. Poglejmo si naše gozd ove! Smejo li še nositi mogočen in veličastno po nošen naslov gozda?! Ćelo gozdno zemljišče moramo smatrati in ceniti kot en sam organizem iz katerega se dajo črpati s pravilnim gospodarjenjem dobrine in vrednote v korist celote in posameznikov. Ne samo to, temveč gozd nam nudi že z obstojem samim različne kolektivne koristi: narodovo zdravje, vezanje tal, zmanjševanje in onemogočanje poškodb od povodnji, varstvo poljedelskcga zemljišča in zgradb ter naprav človekovcga kulturnega in civilizacijska delovanja, turistične, strateške, estetske prednosti ih drugo. Naši gozdovi so v posesti države, samoupravnih oseb, raznih drugih javnopravnih oseb in privatnikov. Takoj v začetku moramo naglasiti, da se z gozdovi posameznikov ne srne in ne bi smelo gospodariti kot z ekskluzivno privatno lastnino. Popolnoma upravičeno veže in omejuje zakon o gozdi´h privatna gozdno gospodarstvo. Sele vsi gozdovi v enem ali več območjih so v gozdarskem, ekonomskem in biološkem pogledu ena celota. Vsako poseganje v njegovo življenje na katerikoli parceli vpliva na razvoj vsch delov gozda in na celotno območje., Q o z d nama z a č a s . e v r e d n o s t i, niti n i m a važnosti samo za p o s a m e z n i k\e. Qozd na absolujtnem gozdnem zcmljišču (na katerem ne more trajno1 u s p e v a t i rentablinejše n o b e n a druga vrsta kulture) je nujna potreba za obstanek, življenje in n a- p r e d e k naroda, k i je živci, k i živi in k i h o č e ž i v e t i v n j e g o v e m o b m o č j u. Qozd ni la s tn in a današnjega rodu. Gozd je lastnina v s e h p r e j š n i h r o d o v, današnjega rodu in v s e h b o d o č i h. V g o z d u mora ostati stalna temeljna glavnica, v c e 1 o t i n [e i z p r c mi e n 1 j i v a — v e č n o živa. Normalen gozd ima normalno zalogo lesa, pravilno razdeljeno po vsej površini, vsebovano v drevju vseh debelin in vseh starosti. Zaloga je razdeljena tako, da raste na vseh bonitetnih razredih gozdnega zemljišča tista vrsta drevja, ki zadrži trajno maksimalno produktivnost dotičnega zemljišča. Ta osnovni kapital mora ostati nedotaknjen. Samo iz takega temelja se dviga maksimalni´ prirastek lesa. Vsak rod ima pravico uživati samo prirastek in dolžan je izročiti potomcem osnovni kapital. Vsako zmanjševanje glavnice pomeni tatvino imetka svojih otrok in razmetavanje imovina, ki je sprejeta v varstvo od prednikov z nalogo, izročiti jo potomcem. S trošenjem osnovnega kapitala se ne porabijo samo dobrine namenjene za bodočnost, ampak se izpostavi nevarnostim obstanek gozda in ogroža se vse delo in pridobitve prejšnjili generacij, današnje in mnogih bodočih. Gozd, ki je približno normalen, veže s svojimi koreninami lastna tla in zadrži s krošnjami, koreninami, rastlinjem in z zemljo velikanske količine vode. Tuđi za časa močnih nalivov, dolgotrajnega dežja in ob hitrem kopnenju snega more sprejeti normalen gozd v zgornjih debelih, rahlih in prepustnih plasteh zemlje skoraj vso nevarno vodo, more zmanjšati hitrost odtoka vodovja in onemogočiti odnašanje zemlje, 626 |