DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 12/1934 str. 35 <-- 35 --> PDF |
9 ct92 2 — ß -^-^ ´ ^.^ f (ß) ~ 2 h TdTß -° ctgß = /3 = 60° Dakle u vezi sa 12) mora biti a = ß = y = 60° t. j . trokutTistostraničan. Da faktično funkcija 18) ima za vrijednost ß = 60° svoj minimum pokazuje nam njena druga derivacija, koja je za ß = 60° veća od nule, o čemu se svatko može lako sam da uvjeri. Svršavajući gornje razmatranje, ponovno naglašavam vrijednost knjige gg. Ing. Kostić-Ing. Svečnikova. Knjiga prikazuje teoriju i radove triangulacije, te poligone i linijske mreže veoma zorno i jasno. Namijenjena je u prvom redu onima, koji se bave katastarskim premjeravanjem. Ali uvjeren sam, da će odlično poslužiti i inženjerima šumarstva. Résumé. L´ auteur déduit que la forme la plus appropriée du triangle est celle du triangle équilateral. SAOPĆENJA NAŠI GOZDOVI IN POVODNJI. (Predavanje na sestanku akademskih starešin »Triglava« in »Jadrana«, dne 6. marca 1934.) Velike obsežnosti in razdejanja povodnji proti koncu lanskega leta so morala pretresti duševnost vsakega, ki ima količkaj čuta do sočloveka. Tisočim in tisočim po Slovenijd, Crni gori in Bosni je vodna lava odnesla in razrušila imovino — delo njihovih dedov, očetov, njih samih in države. Uničeni so bili poljski pridelki, podrte mnoge naselbine, razdejane ceste in pota, odneseni mostovi, r a z š i r j e n i stari hudourniki, zamašeni marsiika teri ponori in odprti novi hudourniki. Vse to je več ali manj znano, prizadeti občutijo najhujše sami, in čutili bodo posamezniki in celota še več let. Za vzroke povodnji iu njene obsežnosti navajajo večinoma dolgotrajiie in močne nalive ter ncdokoiičane in nezačete regulacije rek in potokov. Nalivi, dolgotrajna deževja in kopnenje snega se bodo ponavljali vedno. Včasih v manjšem, včasih v večjem obscgu, vse po neizprosnih in trajnih zakonih narave. Človek še ni napredoval tako daleč, da bi mogel te zakone brzdati, in jih spreminjati. Samo z regulacijo rek in potokov pa ne homo mogli trajno odvraćati poškodovatija po povodnjih. |
| ŠUMARSKI LIST 12/1934 str. 36 <-- 36 --> PDF |
Ne s memo po za bi ti na g o z d o v e, k e . vpliva jo v veliki m e r i, v e č k r a t ćelo o d 1 o č i 1 n o na množino vode in š e b o 1 j na h i t r o s t in razdejanja odtekajoče vode. Reke in potoki, ponikalnice in kraška jezera dobivajo vodo vsak iz svojega območja. Območja so prekrita z goličavami, gozdovi in poljedelskim zemljiščem. Po njih so zgrajene naslebine, ki so1 povezane s po ti, cestami in železnicami ter opremljene z napravami in pridobitvami, katere zahtevata kultura in civilizacija naroda, a omogoča jih njegova duhovna in ekonomska moč. Območja more obvarovati pred povodnijo v prvi vrsti gozd. Razne tehnične zgradbe imajo več ali manj samo začasen ali lokalen pomen. Često so samo žrtve, ki jih dajemo za poškodovanja in pustošenja v gozdih. Trajen regulator dotoka, odtoka in razdelitve vodovja more biti v ogromni većini pri mer o v samo gozd. Poglejmo si naše gozd ove! Smejo li še nositi mogočen in veličastno po nošen naslov gozda?! Ćelo gozdno zemljišče moramo smatrati in ceniti kot en sam organizem iz katerega se dajo črpati s pravilnim gospodarjenjem dobrine in vrednote v korist celote in posameznikov. Ne samo to, temveč gozd nam nudi že z obstojem samim različne kolektivne koristi: narodovo zdravje, vezanje tal, zmanjševanje in onemogočanje poškodb od povodnji, varstvo poljedelskcga zemljišča in zgradb ter naprav človekovcga kulturnega in civilizacijska delovanja, turistične, strateške, estetske prednosti ih drugo. Naši gozdovi so v posesti države, samoupravnih oseb, raznih drugih javnopravnih oseb in privatnikov. Takoj v začetku moramo naglasiti, da se z gozdovi posameznikov ne srne in ne bi smelo gospodariti kot z ekskluzivno privatno lastnino. Popolnoma upravičeno veže in omejuje zakon o gozdi´h privatna gozdno gospodarstvo. Sele vsi gozdovi v enem ali več območjih so v gozdarskem, ekonomskem in biološkem pogledu ena celota. Vsako poseganje v njegovo življenje na katerikoli parceli vpliva na razvoj vsch delov gozda in na celotno območje., Q o z d nama z a č a s . e v r e d n o s t i, niti n i m a važnosti samo za p o s a m e z n i k\e. Qozd na absolujtnem gozdnem zcmljišču (na katerem ne more trajno1 u s p e v a t i rentablinejše n o b e n a druga vrsta kulture) je nujna potreba za obstanek, življenje in n a- p r e d e k naroda, k i je živci, k i živi in k i h o č e ž i v e t i v n j e g o v e m o b m o č j u. Qozd ni la s tn in a današnjega rodu. Gozd je lastnina v s e h p r e j š n i h r o d o v, današnjega rodu in v s e h b o d o č i h. V g o z d u mora ostati stalna temeljna glavnica, v c e 1 o t i n [e i z p r c mi e n 1 j i v a — v e č n o živa. Normalen gozd ima normalno zalogo lesa, pravilno razdeljeno po vsej površini, vsebovano v drevju vseh debelin in vseh starosti. Zaloga je razdeljena tako, da raste na vseh bonitetnih razredih gozdnega zemljišča tista vrsta drevja, ki zadrži trajno maksimalno produktivnost dotičnega zemljišča. Ta osnovni kapital mora ostati nedotaknjen. Samo iz takega temelja se dviga maksimalni´ prirastek lesa. Vsak rod ima pravico uživati samo prirastek in dolžan je izročiti potomcem osnovni kapital. Vsako zmanjševanje glavnice pomeni tatvino imetka svojih otrok in razmetavanje imovina, ki je sprejeta v varstvo od prednikov z nalogo, izročiti jo potomcem. S trošenjem osnovnega kapitala se ne porabijo samo dobrine namenjene za bodočnost, ampak se izpostavi nevarnostim obstanek gozda in ogroža se vse delo in pridobitve prejšnjili generacij, današnje in mnogih bodočih. Gozd, ki je približno normalen, veže s svojimi koreninami lastna tla in zadrži s krošnjami, koreninami, rastlinjem in z zemljo velikanske količine vode. Tuđi za časa močnih nalivov, dolgotrajnega dežja in ob hitrem kopnenju snega more sprejeti normalen gozd v zgornjih debelih, rahlih in prepustnih plasteh zemlje skoraj vso nevarno vodo, more zmanjšati hitrost odtoka vodovja in onemogočiti odnašanje zemlje, 626 |
| ŠUMARSKI LIST 12/1934 str. 37 <-- 37 --> PDF |
kamenja in drevja, kar povzroča največja razdejanja. Ražen tega porabi zadržano vodo v svojo, to je našo korist, ostanek pa razdeli poljedelskim zemljiščem, studencem in vodnjakom v nižjih legah. Naši gozdovi so v preteklosti prestali razne perturbacije, poškodovanja, pustošenja, uničevanja in varnostne ukrepe. Vse važnejše politične in ekonomske izpremenbe so v njih zapustile globoke sledove, vidne in občutne še danes; vsa: gozdnata in ogoljena gozdna zemljišča v zvezi s režimom voda in z raznimi faktoru v ekonomskem, socijalnem, verskem in psihičnem izživljavanju posameznih pokrajin so odprta knjiga zgodovine naših gozdov. Iz nje čitamo in občutimo posledice pašnega gospodarstva, lova, odprtih ognjišč, načine gradnje ta pokrivanja stavb in zgradb, širjenja poljedelskega zemljišča, rudarstva, vojn, suženjstva, fevdalstva, svobodn´e trgovine, privatnega udejstvovanja, kolonizacijske in eksploacijske politike tujcev, intenzivnih eksploatacij s tujim in domaćim kapitalom v korist političnih, privatnih, strankarskih in osebnih interesov, raznih političnih sistemov itd. Rezultat vsega tega je: komplicirano in različno posestno stanje, obširna poljedelska zemljišča, izpremenjen režim potokov in rek, skoraj polovica našega absolutnega gozdnega zemljišča je gola, neplodna ali pa nima gozda v pravem smislu besede, nadalje imamo pragozdove in ostanke pragozdov, opustošene gozdove, zamočvirjena poljedelska zemljišča, dobro obvarovane gaje in lepo negovane gozdove, obnovljene1 dele gozdov, regulirane in regulacij potrebne hudournike, potoke in reke in še cei kompleks faktorjev življenja in življenskega standarda. Analizirajmo za sedaji samo najbližjo preteklost. 2e po svetovni vojni ni bilo stanje našega gozdnega zemljišča na pravi- visini. Zaloga lesa ni bila normalno razdeljena in tuđi celokupna zaloga je bila daleč pod normalo. Iz tega sledi, da je bil prirastek mnogo manjši od onega, ki bi ga dajali naši gozdovi v srečnejših razmerah. Dolžnost naše generacije je bila in je, popraviti škodo narejeno in prizadeto v prejšnjih časih. Dolžnost do nje same in do njenih potomcev jo veže, da zadrži v gozdu vsaj to, kar je sprejela. Poleg tega ji ta dolžnost veleva, da na gozdnem zemljišču obnavlja uničene gozdove in odgoji gozd, ki bo mogel izvrševati vse svoje funkcije sele tedaj, ko bo približno normalen. Da je to res nujno potrebno dokazuje gozdarska znanost, prepričevaluo kažejo pogostejše povodnji, goli Kras, goličavel in neštevilni primeri iz naše in tuje zgodovine. Odgovornost more pasti samo na nas, će sami upravljamo svojo zemljo in svoja življenja. Trgovina in industrija z lesom sta se v naših krajih prav bohotno razvili, zlasti po svetovni vojni. Na žalost vidimo in moramo konstatirati ter priznati, da se je les pridobival v skoraj bi rekel večini primerov z mrcvarjenjem mnogih tisoč hektarjev gozda. Ni mnogo gozdov, ki so bili izkoriščani racijonalno in v korist gozda ter splošnosti. Brezobzirno so sekali in delali so z gozdovi, kot z njivo pšenice: poželi so drevje in posadili sadike ... Zelo enostavno, toda napačno, in škoda se ne da izraziti s številkami. Ves postopek je bil večinoma nasproten smernicam prave gozdne politike in gozdne ekonomije. Posestniki malih gozdov so prodajali les iz svojih gajev in gozdov, da pokrijejo potrebe v vojni zapuščenega domovja. Gozd bi sicer lahko zamašil nekaj lukenj v kmetskem gospodarstvu, da je bil v normalnem stanju, česar pa ne more nobeden trditi. Tuđi srednji posestniki so prodali velike množine lesa. Oozdov nišo obvarovale niti občine, niti zadruge, niti delniške družbe. Trpeli so tuđi državni gozdovi, zlasti tišti, ki so bili obremenjeni z dolgoročnimi pogodbami. Na velikih privatnih posestvih so hiteli s sečnjami, veliko bolj kakor kedaj koli preje in sigurno daleč čez predpise njihovih gospodarskih načrtov. Mnogi so podirali brezobzirno, da pobašejo kolikor se pač da, predno jih zaseže agrarna reforma. 627 |
| ŠUMARSKI LIST 12/1934 str. 38 <-- 38 --> PDF |
Število Iesnih trgovcev -in špekulantov je rastlo dan na dan. Cena lesa je za peljala mnoge posestnike, drevje je padalo in tisoči poljedelcev se nišo brigali za svoja kmetijska posestva temveč so začeli »trgovati«. Želje za prijetnim in lahkim življenjem ter »dobri zgledi« so jim zakrili pogled in misli na bodočnost. Ustanovljeno je bilo mnogo nepotrebnih podjetij in zgrajeno mnogo odvišnih žag. Producent je prodajal les na panju za precej nizke cene, akordanti trgovcev in prekupcev nišo pazili pri podiranju in spravljanju na varstvo ostalega gozda. Večji del dobička je spravil v svoje žepe in blagajne trgovec — večinoma tujec — ter je z našim denarjcm gradil palače, domove, hiše in izsuševal močvirja izven meje^ naše države... Po velikih privatnih gozdovih in po pogodbenih predelih državnih gozdov se je zgradilo sto in sto kilometrov gozdnih železnic in mnogo drugih prometnih naprav, po katerih je odtekal narodov kapital. Ne moremo trditi, da je čisti dobiček ostal pri nas in da se je ves vložil za napredek krajev in države, v kateri rastejo ti privatni in državni gozdovi. V teh krajih so ostale, ražen nekaj izjem, samo borne dnine in neko liko mesečnih plač. Investicije so bile vložene samo z namcnom, izvlcči čim hitrejše in čim več. Milijoni narodovega imetja so bili odtrgani za vedno. Industrije so se ozirale večinoma samo na prospeh svojega podjetja in sekale so brez ozira na bodočnost go zdov in okolice. Dovoljevali, dovolili, ali dovoliti so jim morali posestniki in lastniki sami. V naših širnih gozdovih imamo nekaj častnih izjem, kjer vidimo lepo in pravilno negovane scstoje gozdnega drevja. Toda tuđi njim prete iz zapusčenih in opustošenih gozdnih predelov razne ncvarnosti od vetrov, mrčesa, deževja, voda iitd. Večkrat poslušamo zahvalnice in ćele davorije našim gozdovom. Skoraj bi rekli vedno za koristi, ki smo jih sprejeli brez truda in brez dela. Samo s hvalospevi se pa ne moremo oddolžiti za sprejete dobrine in še manj zadržati njihov trajen dotok. Ne smemo se ravnati po besedah »gozd raste tuđi ponoči, ko spimo«. Napačno in grešno mislijo tišti ki tretirajo gozdarstvo več ali manj po krilatici »smrek e se ka ti, smreke saditi«. Tuđi se ne bi smelo dovoliti, da skoro vsak mesa svoje prste v gozdarstvo. Poglejmo malo okoli sebe: vsak je znal trgovati, sekati in podirati, vsi mislijo, da razumejo gospodarske probleme in besede vseh drugih obveljajo za mnoga že »rešena« vprašanja preje kot besede strokovnjakov. Priznajmo: v komplicirano življenje gozdov so posegali vsi stanovi in različni »strokovnjaki«. Enkrat so zmagala: hotenja enih, drugič želje in računi drugih, toda najmanj so se slišali in uvaževali v tem ropotu dokazi poklicanih gozdarjev. Namesto sodelovanja vseh in pozitivnega, progresivnega harmoničnega udejstvovanja v gozdnem gospodarstvu, je vladalo prerekanje za kose plena — vse na račun gozdov, celote in bodočih generacij. Najtežje pri vsem tem je, da se bodo za storjene napake in grehe morali pokoriti nedolžni in potomci. Poslcdice nepravilnega gospodarstva so jasne in vidne. Zaloga lesa je manjša. zmanjšuje se prirastek, kvalitativno in kvantitativno, vetrovi lomijo in pulijo prercdčeno drevje, mrčes se množi in kuge gredo naprej na ostalo zdravo drevje. Drevje. se suši. Vode trgajo in odnašajo zemljo ter z njo zasipavajo pašnike, odnašajo plodno zemljo in mostove, podirajo hiše, hudourniki se širijo in zahtevali bodo vedno večjč stroške za umirjenje. Nemirna tla in neurejeni režim v zgornjih perimetrih potokov in rek preti izvršenim regulacijam in melioracijam in onemogoča njihovo trajno vrednost. Stalna zaposlenost okolišnega prebivalstva je ogrožena. Kaj pa gozdarski strokovnjaki? Ne, nišo vsi sedeli križem rok. Resili so precej tega v sodelovanju in v borbi z nevednostjo in z nepoklicanimi. Dosti je še rešenoga življenja v gozdih. Stoji še mnogo vaši in obdelujejo se mnoga zemljišča, ki bi jih tuđi odnesla voda, da nišo bila obvaiovana z nenačetimi ali pravilno izkoriščanhii in gojenimi gozdovi. In že so začeli lažje diîîati marsikateri kraji, po katerih vidimo konture novih, ali obnovljenih gozdov in kjer se urejuiejo hudourniki. 628 |
| ŠUMARSKI LIST 12/1934 str. 39 <-- 39 --> PDF |
Tuđi nišo molčali vsi tišti, ki so videli in morali gledati uničevanje gozdov. Opominjali so z besedami, referati in s pisanjem. Predlagale, rotile, prosile in zahtevale so gozdarske skupščine z resolucijami, revijami in knjigami. Vedno bolj glasno se je moglo slišati proteste gozdov s hudourniki, viharji, plazovi in s propadanjem milijonov kubnih metrov lesa ter v uničevanju milijonskih vrednosti pridobitev in z milijonskimi žrtvami, katere moramo položiti za restavracijo z muko iin s trudom pridobljenega, mesto da to porabimo za dvig splošnega standarda. Niič ni pomagalo. Njihovi glasovi, kriki in opomini se nišo stišali v bučnem roganju polepnosti, napuha in oholosti, v ciničnem zasmehu egoizma in vseh vrst karijer, v jecljanju nepoučenih, v zmotah nepoklicanih dn v napakah »vseznalcev« ob burnem spremljanju udarcev sekir in trušča padajočega drevja ... Če hoćemo, vidimo prav lahko, da se je zgradilo in postavilo mnogo na račun gozdov. Osnovnemu kapitalu so bile odvzete velike vsote. Vse, kar je bilo vzeto čez mero, je oslabilo gozdove. Podirali smo »jezove« in razbijali »rezervoare« po gozdovih. Nujno in logično je sledilo, da se vode nišo ustavile ali v n a jhujšem primeru samo razlile, temveč so z veliko hitrostjo vdrlc v dolino in z natrganim! m a ter ji ja lom pustošile, kar so dosegle . Ogromni pređeli naših gozdov so lepi in bogati samo še lajdke, za umetniške motive, za1 sanjarska in sentimentalna razpoloženja in za1 mnoge koristolovce. Toda oko ekonoma ne vidi tako lepe slike in s skrbjo gleda v bodočnost. Vidi na pa ko, gr eh/ in škodo, ki se dela ce lot i, ko se pripoveduje in računa s sedem m i lijo ni hektarjev gozda v Jugoslaviji, mesto s približno dvema tretjinama od tega, če ne še rnanj. Tuđi domneva, da ni mamo v Sloveniji normalne zaloge lesa na absolutnih gjozdniH ti eh, je brddka r e s n i c a. Zgodovina gozdarstva nam dokazuje, da so bile velike elementarne katastrofe skoraj vedno povod za sestavo zakonov, pravilnikov in ukrepov, s katerimi naj državna oblast zaščiti gozdove. Propadanje ogromnih kompleksov gozdov in zadnje povodnjl so dosti glasen in občuten mémento, da je nujno potrebno zboljšati njihovo stanje, pokazati njihovo vrednost in odbrati pravilen način gojenja in gspodarjenja sploh. Poškodbe od marsikaterih povodnjii, marsikatera dela urejevanja hudournikov in mnoge regulacije rek so večinoma samo žrtve gozdovom, katere bodo jemali od celote in od potomcev. V zgodovini najdemo dosti primerov. Potrebno je poznati samo posledice pustošenja gozdov na Kitajskcm, v bazenu Sredozernskega morja, v perimetrih Missisippija iin še v mnogo drugih krajih. Sedanjost nam kaže težke ekonomske, kulturne in socijalne razmere na našem golem Krasu ter po goličavah Vardarske in Zetske banovine. Naravnost orjaške napore in ogromne materijalne žrtve so potrebno za obnovo gozdov in za pogozdovanja goljav. Najlepše pnimere obnavljanja opustošenih in uničenih gozdov ter umirjevanja in urejevanja hudournikov nam nudita Srednja in Južna Francija. Postopoma krotita hudournike, potoke in reke, vežeta gozdna zemljišča in pripravljata boljšo bodočnost v daljni preteklosti opustošenim in osiromašenim krajem. Qozdovi nas med drugim opominjajo tuđi s povodnji, da se mora na čisto gozdnem zemljišču povsod in vedno zadržati ali odgojiti pnipadajoča zaloga lesa. Gozdno zemlji š č e brez pravilno razdeljene popolne zaloge lesa je nepopolen in pohabljen gozd. Qozdôv; v pravilnem smislu besede nam dokazujejo in nam bodo dokazovali, da je popolnoma napačno mišljenje, da dajejo dohodke recimo sele vsakih sto let. Kajti donašajo jih vsakega leta in sicer obilen prirastek lesa in neprestane navedene posredne koristi. Za časa dobre konjunkture borno lahko vnovčili priraščen les. Za časa križ v trgovini in porabi lesa bodo lahko priraščali v vrednosti iin masi ter dočakali rentabilno izkoriščanje. Poleg tega pa mo 629 |
| ŠUMARSKI LIST 12/1934 str. 40 <-- 40 --> PDF |
ramo še vedeti in znati, da se uručeni gozd ne da obnoviti in spraviti v normalno stanje niti v sto letih. Z gozdovi moramo razpolagati po določenem nacrtu, s ciljem, zadržati stalno normalen gozd. Z urejevanjem gozdov se sestavljajo gospodarski nacrti, po katerih so osigurane vse vrednote dotičnih gozdov, seveda samo v primeru, če se vsa dela izvršujejo po načrtovih smernicah in po perijodičnih revizijah teh načrtov. Vse gozdove brez ozira na posest moramo smatrati in jemati za eno celoto, ki naj daje maksimalne trajne, lerne donose. Gospodarstvo z gozdovi naj se drži smernic za celoto koristne gozdne politike v mejah vedno sodobnega urejevanja gozdov. Ing. Stanko Sotošek, Maribor. IZ UDRUŽENJA Dr. JOSIPU BALENU Pretsjedniku Jugoslovenskog šumarskog udruženja Zemun. Zahvaljujem na Vašim dirljivim izrazima saučešća, koji mi pružaju utehu u mom neizmernom bolu. Dvor — Dedinje, oktobra 1934. MARIJA, Kraljica-Mati. UPOZORENJE. Upravni odbor Jugoslovenskog šumarskog udruženja zaključio je na sjednici u Sarajevu dne 7. IX. o. g., da se obustavi daljnje otpremanje Šumarskog Lista svim članovima, koji nisu još uplatili članarinu za god. 1933. Prema članu 10 društvenih Pravila dužni su članovi uplatiti članarinu unapred u prvoj četvrti svake godine. Uprava je razaslala dužnicima opomene, pak će onima, koji se neodazivaju, obustaviti daljnju dostavu lista, a dug utjerati preko pravnog zastupnika. Uprava. UPLATA ČLANARINE U MJESECU OKTOBRU OOD. 1934. Redovitih članova: Berzenković Antun, Apatin Din 100.— za god. 1934; Bratuž S. Ernest, Šibenik Din 100.— za 1934; Gjiperborejski Boris, Imotski Din 50.— za IL polg. 1934; Djurković Matija, Oriovac Din 50.— za II. polg. 1934; Marković Miodrag, Aleksinac Din 05.— 4/4 1934; Ndkolić Nikola, Boljevac, Din 100.— za god. 1934; Leustek Albin, Zagreb Din 100´.— za god. 1933; Prokopljević Nenad, Vrbovsko Din 100-.— za god. 1934; Protoklitov Nikola, Belišće Din 100.— za god. 1934; Tomičić Božidar, Kutjevo Din 100.— za god 1934. Redovitih članova sa područja Podružnice Sarajevo: Djulepa Mustafa, Vareš Din 50.— za II. polg. 1934; Batak) Miilan, Tuzla Din 100.— za god. 1934; Šonta Teodor, Sarajevo Din 50.— za I. polg. 1934. Redovitih članova sa područja Podružnice Banjaluka: Sinicki Ivan, Banjaluka Din 100.— za god. 1934; Stevanović Milivoje, Banjaluka Din 100.— za god. 1934. Redovitih članova sa područja Podružnice Skoplje: Niki trn Aleksander, Arandelovac Din 100.— za god. 1934. 630 |