DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 9 <-- 9 --> PDF |
Izmed številnega mrčesa, ki ogroža borovje, so bili javljeni v zadnjem času le manjši napadi po hroščih: ips sexdentatus in mvelophilus minor, ter po metulju evetria buoliana. Občeupravna oblastva opominjajo vsako leto na nevarnost po žuželkah gozdne posestnike z razglasi, v katerih navajajo sredstva, s katerimi se da preprečiti večja razmnožitev škodljivcev. Med škodljivimi živalmi omenjajo poročila tudi veverico in podleska (myoxus avellanarius). Oba glodata mlajše borovce ob vrhovih. Drevje se često posuši in škoda, ki nastane, je mestoma precejšna. V splošnem se opaža, da so škode po žuželkah in drugih živalih pri borovju manj razširjene kot pri smrekovih gozdovih. Največ škode prizadene borovim gozdom nedvomno človek, ki kot je bilo omenjeno, do skrajnosti izkorišča talno steljo. Zakon o gozdih iz 1.929. ima glede grabljenja stelje točne predpise. Te zakonite določbe pa praktično ne pridejo do veljave, ker ni mogoče sistematično nadzorovati izkoriščanja stelje radi številnih slučajev in omejenega števila gozdarskih organov obče uprave. Večino borovih gozdov, ki služijo lesoreji, tvori v banovini gozdni bor (p. silvestris) imenovan tudi navadni bor, beli bor ali borovec. Zavzema okoli 99% vsega borovja. Okoli osem desetin preostalega odstotka zavzema črni bor (p. nigra aH P. Laricio), ki se nahaja redko v skupinah, večkrat pa posamezno na apnenih tleh radovljiškega, kranjskega, logaškega in kočevskega okraja. Črni bor se je dobro obnesel pri pogozdovanju Krasa. Večina s črnim borom pogozdenih objektov se nahaja na onem delu Slovenije, ki pripada danes Italiji, le nekaj kultur leži tostran meie v bližini Logatca. Poskusilo se je ta bor udomačiti tudi v ostalih srezih banovine, zato ga najdemo v manjši meri raztresenega skoro po vsej banovini na slabih tleh. Gladki bor (p. strobus) se je začel pri nas uvajati intenzivnejše nekako, pred petdesetimi leti in je sedaj najbolj razširjeno eksotično gozdno drevo pri nas. Nekaj starejših sestojev je sedaj že posekanih. Na ploskvi okoli 60 ha se nahaja gladki bor v ptujskem okraju na Dravskem polju, kjer tvori v večjih skupinah in posamič primes drugemu drevju. V Mokricah v krškem okraju ga je čez 20 ha. V kranjskem okraju zavzema v čistih in mešanih sestojih kakih 10 ha. V manjših skupinah iti posamezno ga najdemo še v srezih Kamnik, Ljubljana, Litija, Prevalje (občina Vuzenica) in Slovenjgradec. Kanadski bor (p. banksiana) so za poizkušnjo sadili v ptujskem okraju, kjer se nahajajo kulture na približno 10 hektarih. Limba ali cemprin (p. cembra) se je iz naših planin, kjer se je baje nekdaj nahajal, že popolnoma umaknil. GOZDNO-VZGOJNI MOMENTI. Bodočnost vzgajanja gozdov je v tem, da gospodarske mere izoblikujemo in jih uporabljamo krajevno utemeljeno, ne pa v tem, da postavljamo nove sisteme-, ki naj bi veljali za splošnost. Rubner, Kakor na prospevanje vseh rastlin, tako vplivajo tudi na rast posameznih drevesnih vrst klimatske in talne razmere, dalje krajevna lega 39 |